Elektromafiji je treba pristriči peruti

Aretacija direktorja GEN-I Sonce v Romuniji je dokaz, da preiskave Golobovega energetskega omrežja niso bile odveč. Če bi že prej veljal zakon o parlamentarni preiskavi, o katerem bodo volivci odločali 11. oktobra, Slovenija ne bi čakala na tuji organ, da naredi tisto, česar domača oblast v mandatu 2022–2026 ni dopustila.

Bistvo je, da se je po letih vprašanj, indicev in blokad premik zgodil v Bukarešti, namesto v Ljubljani. Aretacija dokazuje, da omrežje, o katerem se govori že leta, nikoli ni bilo izmišljotina, kot so jo skušali prikazati predstavniki prejšnje oblasti, prav tako pa dokazuje, da ga slovenski instrumenti doslej niso zmogli – ali niso smeli – razgrniti.

Kot smo poročali, je bil Gregor Hudohmet, od maja 2026 direktor hčerinske družbe GEN-I Sonce, v petek zvečer v Romuniji pridržan. Sodnik v Bukarešti mu je – skupaj z romunskim sodelavcem Cristianom Theodorjem Dragomirjem – odredil 30-dnevni pripor. Romunski protikorupcijski tožilci (DNA) ga sumijo, da je v povezavi z gradnjo velikega baterijskega hranilnika v Gheorgheniju zahteval 450.000 evrov podkupnine plus DDV. Denar naj bi skušali prikriti s pogodbo o “priporočilu” oziroma uspešnem posredovanju, sklenjeno komaj pred tedni.

Pred vstopom v politiko je Robert Golob leta 2017 odprl zasebni račun pri Raiffeisen Bank v Bukarešti, kar je pojasnjeval s krajo identitete, banka pa tega ni potrdila. Račun je bil odprt v poslovalnici v bližini romunskega sedeža GEN-I.

Klopčič se je začel odvijati

A brez te aretacije bi bila slovenska javnost še vedno tam, kjer je bila: brez odgovorov glede odprtega računa v Romuniji, “ukradene identitete”, brez odgovorov glede balkanskih denarnih tokov in povezav z Martinom Berishajem, o kadrih GEN-I, ki so se razpršili po energetiki in državnih podjetjih, in pri občutku, da državno podjetje, ki ga je Golob vodil, v njegovem mandatu ni bilo resno preiskano. Predstavniki oblasti so namreč v tem obdobju preiskovanje GEN-I sistematično oteževali oz. onemogočali.

Robert Golob. (Foto: STA)

S pravimi institucionalnimi orodji se to ne bi zgodilo in prav zato je zakon o parlamentarni komisiji v sodelovanju s SKOK-om ključnega pomena.

Zakon o parlamentarni preiskavi v sodelovanju s SKOK-om

Parlamentarna preiskava po zakonu ni sojenje in ni obsodba. Opravi se zato, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje in za druge odločitve zbora. Komisija sme zbrati priče in dokumente ter na koncu napisati poročilo. Kazni ne more izreči. Lahko pa izsledke preda organom pregona, ki postopek vodijo v kazenskem postopku. Prav to je smisel zahteve, ki sta jo aprila 2026 vložili SDS in NSi. Predlagali sta preiskavo energetike, med drugim poslovanja GEN-I v času Roberta Goloba, podjetja Star Solar in morebitnega financiranja Gibanja Svoboda, za obdobje od 1. januarja 2014. Komisija bi v isti zadevi lahko povezala državna energetska podjetja, kadre, pogodbe in politično odgovornost.

Novela komisiji ne daje novih pooblastil za vpogled v bančne račune ali telekomunikacijske podatke brez sodne odredbe, kot to bi to radi predstavili nasprotniki zakona. Spreminja predvsem to, kako hitro in kako trdno se preiskava sploh lahko začne.

SKOK mora odigrati glavno vlogo

Zakon o specializiranih organih, sprejet 24. septembra, preoblikuje Specializirano državno tožilstvo, NPU mora prevzeti zadeve iz kataloga, nastane specializirano kazensko sodišče. Sicer je začetek dela je predviden 1. julija 2027, a do takrat slovenski organi niso onemogočeni. Nasprotno: če do takrat ne naredijo ničesar, bo SKOK dobil prazen predal.

Novinarska konferenca ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča in predsednika Demokratov Anžeta Logarja o predlogu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (foto: BOBO)

Prvi korak slovenskih organov po aretaciji Hudohmeta ni čakanje na SKOK, ampak ugotovitev, ali imajo lastno pristojnost. Če so sklepi, pošta ali nakazila tekli tudi iz Ljubljane, lahko vodijo vzporedni postopek. Če je slovenska sled šibka, ostanejo v vlogi pomoči romunskemu DNA. V obeh primerih pa morata Specializirano državno tožilstvo in NPU predkazenski spis odpreti takoj.

Hkrati morajo stopiti v stik z romunskimi tožilci, z evropskim preiskovalnim nalogom in prek Eurojusta, ter zavarovati pogodbe, pooblastila, pošto, sklepe in plačila pri GEN-I Sonce in GEN-I, dokler so dokumenti še v Sloveniji. Lastnik, SDH in GEN energija morajo ločeno preveriti, kdo je posel odobril in ali direktor ostane na funkciji. To sicer ni naloga SKOK, je pa nujen lastniški in korporativni nadzor.

Prav zato morajo volivci 11. oktobra glasovati ZA zakon o parlamentarni preiskavi. Novela ne sodi namesto tožilstva, prepreči pa, da akt o preiskavi znova obtiči, še preden komisija dobi prvi dokument. Če zakon pade, ostane romunski pripor osamljen signal iz tujine, javnost pa brez odgovora za kaj in kam se odteka njihov davkoplačevalski denar.

T. B.