Civilizacijski vojaški polom zahoda 4: Civilizacijska vojaška past za Zahod

1 hour ago 28

Pričujoči prispevek je najbolj pretresljiv v seriji, saj razgalja žalostno dejstvo, da ob vztrajanju pričujočih trendov, ki jim v tem trenutku sploh ni videti konca, ampak je videti, kot da so šele na začetku, Zahod dolgoročno ne le da bo vojaško poražen, ampak bo kot civilizacija razkrojen, ker mu bo najprej zmanjkalo vojakov, nato pa še denarja za oborožitev.

Civilizacijska vojaška past za Zahod je po eni strani sodobni filozofski odnos do vojne in nasilja, s katerim je levi politični pol zastrupil Zahod, po drugi strani pa demografski dejavnik, zaradi katerega zahodne družbe de facto izumirajo kljub množičnim migracijam iz drugih delov sveta.

Zahodu bo vojakov zmanjkalo

Popolnoma logično in v človeški naravi vseh normalnih ljudi je, da se zavzemajo za mir in storijo vse, kar lahko, da bi se izognili nasilju in še posebej množičnemu prelivanju krvi, kot je vojna. Toda obstaja razlika, kdaj to storijo zaradi osnovne humanosti in iskanja manj trpeče poti, kdaj pa zaradi ideološkega razloga, čeprav s tem tvegajo svoj propad in uničenje. In slednje je tisto, kar počne sodobna zahodna levica. Čeprav levica trdi, da je sekularizirana, ta njena filozofija lažnega pacifizma (podobno kot vse druge leve politične filozofije) nezavedno izvira iz krščanstva oz. v tem primeru doktrine “nastavljanja drugega lica”. V skladu s to doktrino je nasilje tako zavržno, da se mu človek odreče za vsako ceno, kar pomeni, da ta filozofija ne omogoča preživetja, saj je v primeru, če se ga nasprotna stran ne usmili, tisti, ki pri tej filozofiji lažnega pacifizma vztraja, obsojen na smrt, okupacijo, razlastninjenje, posilstvo, suženjstvo ter podobna nevzdržna stanja.

Res je, da je druga svetovna vojna postregla s prej nepojmljivim opustošenjem in milijoni mrtvih. In res je tudi, da je hladna vojna med leti 1947 in 1989 človeštvu grozila s totalnim uničenjem, celo izumrtjem. Toda nasilje je v tem svetu realnost, mimo katere ne more iti nobena družbena skupnost, kaj šele država ali civilizacija. Nobene potrebe ni, da bi neka družba v tem svetu razvijala napadalne vojaške zmogljivosti. Obstaja pa neizbežna potreba, da vsaka država razvija obrambne vojaške zmogljivosti, ker se slej ko prej lahko pojavi nevarnost tuje vojaške invazije. In ko se ta nevarnost pojavi, nobena država ne more odreagirati dovolj hitro, da bi se na uspešno obrambo pripravila “čez noč”. Zato družba mora vzdrževati visoko vojaško zmogljivost, čeprav vojne ni na vidiku. In prav tako morajo biti državljani pripravljeni prijeti za orožje, če pride do agresije, kar pa pomeni, da se morajo vojaško usposabljati tudi v času, ko agresije ni na vidiku.

Toda leve politične ideologije so v povprečnega Zahodnjaka vcepile vsaj stud, če že ne odkrito zaničevanje in preziranje vojne in vojske (celo lastne!), da bi po potrebi prijel za orožje in z odvzemom življenja nasprotniku preprečil okupacijo svoje domovine. Levičarji so to dosegli z nenehnim ponavljanjem mantre, da Zahod ni ogrožen, kar je padlo na plodna tla zahodnih družb, saj so v njih iluzorno mislili, da je zmaga v hladni vojni 20. stoletja pomenila dokončno dominacijo Zahoda in to, da bodo vse civilizacije sveta sprejele miroljubno zahodno filozofijo in da vojske ne bodo več potrebne. Po drugi strani je zahodna vojaška doktrina visoke oborožitvene tehnologije in maloštevilnih profesionalnih vojsk prispevala k temu, da je bilo obvezno služenje vojaškega roka skoraj povsod na Zahodu ukinjeno. Toda levica je šla s svojo iluzijo lažnega pacifizma in laganjem, da zunanje vojaške nevarnosti ni in je ne bo, tako daleč, da ima danes 90 odstotkov zahodnih držav težave s tem, da bi popolnile vsaj maloštevilne profesionalne vojaške sestave. Mladi Zahodnjaki preprosto nočejo v vojsko in se jim zdi misel, da bi se borili v vojni, čeprav obrambni, nesprejemljiva.

Posledice takega stanja so v prihajajočem svetu hladne vojne za Zahod katastrofalne. Po eni strani nova vojaška tehnologija vojskovanja z droni zahteva ogromno število za boj visoko motiviranih, čeprav ne nujno najbolj usposobljenih vojakov. Po drugi strani pa so potencialni vojni nasprotniki Zahoda naklonjeni množični vojaški službi. Za Ruse je služba domovini v vojaški uniformi visoko cenjena ali sprejeta kot nekaj običajnega, skoraj rutinskega. Kljub tveganjem je dobrodošla, ker ruski vojak ob vpoklicu dobi za njihove razmere ogromno denarja. Vojaški službi se v Rusiji (bolj ali manj neuspešno) izogibajo samo v večjih ruskih mestih. Kitajci pa celo kar tekmujejo, kdo bo dobil položaj v vojski, ker vojaška služba pomeni prestiž, sprejem v elito in je odlična odskočna deska za kariero po vojaški službi oz. prinese tudi s strani države plačan študij, da o tem, da je danes na pohodu kitajski nacionalizem, ki čisla vojsko, niti ne govorimo. V islamski civilizaciji pa za islamske fundamentaliste smrt v boju za islam tako ali tako pomeni takojšen vstop v posmrtni raj, zato je mučeniška smrt celo zaželena. In fundamentalizem med muslimani danes strmo narašča. Vsega tega na Zahodu ni, zato bo Zahodu v primeru velike vojne hitro zmanjkalo vojakov. Prednost v modernih vojnah so neizobraženi, nizko inteligentni, revni in fanatični vojaki, ki jih je veliko in ki gredo v smrt brez kakšnih večjih pomislekov. Zahod takih ljudi nima.

Zahodu bo zmanjkalo denarja za oborožitev

Realnost je taka, da bi v primeru, če bi Zahodnjaki (tudi levo usmerjeni) spoznali, da jim z okupacijo s strani zunanje civilizacije grozi izguba lagodnega življenja, osebne svobode in vseh drugih civilizacijskih pridobitev, ki so za posameznika na Zahodu na tem svetu največje, bržkone večinoma postali bojeviti in pripravljeni braniti domovino. To bi še posebej veljalo, če bi se videlo, kako hudo je padla kakovost življenja v zahodni državi z geografskega obrobja, ki bi jo okupirale tuje sile. A tudi v tem primeru se Zahod vojaško ne bi mogel dolgoročno rešiti. Razlog za to se skriva v demografskem dejavniku.

Število rojstev na Zahodu s povprečno doseženo vse višjo izobrazbo in čedalje večjo kakovostjo življenja vztrajno pada že desetletja. Osrednje politike zahodnih držav poskušajo to ekstremno težavo Zahoda reševati z migracijami iz Azije, Afrike in (v ZDA) iz Latinske Amerike. Toda težava je v tem, da se rodnost migrantov, ki pridejo na Zahod, že v prihodnjih generacijah približa ravni države gostiteljice.

Če pogledamo izračun skupnega števila prebivalstva za Slovenijo, in to pod predpostavko, da od leta 1991 k nam ne bi bilo omembe vrednih migracij, pridemo do šokantnega spoznanja. Ob osamosvojitvi je bilo v Sloveniji skoraj točno dva milijona prebivalcev. Danes jih je nekaj deset tisoč več kot 2,1 milijona. Toda ta rast je zasluga migracij, še posebej z ozemlja nekdanjih jugoslovanskih republik. Če ne bi bilo migracij, bi bilo v Sloveniji zdajle 1,7 milijona ljudi. Brez migracij bi bilo ob nadaljevanju sedanjih demografskih trendov leta 2100 v Sloveniji nekaj manj kot 1,1 milijona ljudi. In v letu 2200 bi ob istem trendu brez migracij v Sloveniji ostalo le nekaj več kot 350.000 prebivalcev, torej toliko, kot je danes širše območje Ljubljane. Podobne izračune dobimo pri večini držav Zahoda.

Če izračun prenesemo na vojaško področje, pridemo do ugotovitve, da glavni problem Zahoda v primeru zunanje vojaške invazije v daljni prihodnosti ne bo pomanjkanje vojakov. Če bo ali pa ne bo tedaj tehnološko mogoče s tehnologijo dronov, minskih polj in postavitvijo avtomatskih obrambnih sistemov, ki bi jih vodila umetna inteligenca, z minimalnim številom visoko usposobljenih vojakov uspešno ovirati vdor mnogoštevilnega zunanjega agresorja, bo glavna težava v vsakem primeru denar. Družbe, katerih število prebivalcev usiha, bodo imele namreč ogromno problemov. Čeprav bi se take družbe odločile, da denimo ukinejo pokojninsko varstvo v celoti in pustijo starostnike umreti zaradi pomanjkanja, je nemogoče, da bi dolgoročno nadomeščale orožje in strelivo, da bi v primeru dolgotrajne vojne odvračale zunanjega agresorja, ker ekonomsko tega preprosto ne bi zmogle zaradi populacijske maloštevilnosti. Slej ko prej bi posledično prišlo do vojaškega zloma in zunanje okupacije.

Zunanje migracije sicer lahko trende kopnenja prebivalstva močno upočasnijo, toda spremeniti jih ne morejo. Neevropski migranti bi Evropejcem verjetno pomagali braniti Evropo pred napadom Kitajcev ali še posebej Rusov. Toda vseeno so z vojaškega vidika migranti v Evropi potencialna peta kolona, ker je med njimi večina muslimanov, saj je vprašanje, kako bi se le-ti opredelili, če bi Evropo napadla islamska vojaška sila v podobi islamizirane Turčije ali kakšnega novega bližnjevzhodnega islamskega kalifata, ki bi v času prihodnje multipolarne hladne vojne tam lahko nastal.

mag. Tadej Ian

The post Civilizacijski vojaški polom zahoda 4: Civilizacijska vojaška past za Zahod first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article