DZ sprejel zakon o medijih, koalicija ga pozdravlja, opozicija kritična

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob predstavitvi poudarila, da bo zakon omogočil boljši nadzor nad lastništvom ter okrepil medijsko pluralnost. „Kakovostni mediji danes ne morejo preživeti samo na trgu, zato je naloga države, da zagotovi pogoje za njihovo stabilno delovanje,“ je dejala in dodala, da je namen zakona zaščititi novinarje ter zagotoviti neodvisnost uredništev.

V poslanskih skupinah Gibanja Svoboda, SD in Levice so zakon podprli. Poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat je spomnila, da so neodvisni mediji „temelj zdrave demokracije v času dezinformacij in porasta sovražnega govora“. Kritična je bila do prejšnje vlade, ki naj bi po njenih besedah „izčrpavala javne medije“.

Podporo zakonu je izrazil tudi poslanec SD Jonas Žnidaršič, ki meni, da država ne sme ostati pasivna opazovalka. Po njegovih besedah je dolžna ustvariti okolje, v katerem bodo novinarji lahko svobodno opravljali svoje delo. Iz Levice pa je poslanka Tatjana Greif poudarila, da obstoječi zakon ne sledi tehnološkim spremembam, širjenju družbenih omrežij in izzivom umetne inteligence.

Opozicija opozarja na sporne rešitve

Opozicijske stranke so bile do zakona kritične. V SDS so prepričani, da zakon ustvarja pristranske pogoje za dodeljevanje državne pomoči. Poslanka Alenka Jeraj je ocenila, da bo „dodatna pomoč tako imenovanim prijateljskim medijem povečala njihovo odvisnost od vlade“. Poleg tega je opozorila na večja pooblastila Agenciji za varstvo konkurence, ki se po njenem mnenju v preteklosti ni izkazala.

Podobno so se odzvali tudi v NSi. Poslanka Iva Dimic je izpostavila nejasnosti glede meril za razdeljevanje sredstev, sankcij in nadzora. Anže Logar iz vrst nepovezanih poslancev pa je dodal, da zakon sicer potrebujemo, vendar je bil pripravljen nepremišljeno in politično obarvano.

Med potrjenimi dopolnili je določba, da mora ministrstvo za kulturo zagotoviti podporo za digitalni prehod tiskanih in spletnih medijev. Agenciji za varstvo konkurence so hkrati podaljšali rok za izvajanje novih določb o oceni koncentracije.

Zavrnjeno je bilo dopolnilo SDS, ki je predvidevalo obvezno poročanje izdajateljev medijev o podatkih v razvidu leto dni po začetku veljavnosti zakona.

Odziv ministrice

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je po sprejemu zakona poudarila, da so „danes sprejeli nov zakon o medijih“. Po njenih besedah se v času, ko smo izpostavljeni nenehnemu toku informacij, mediji pogosto zdijo samoumevni, finančna pomoč njim nepotrebna, pravila javnega komuniciranja pa skoraj odveč. „Zato smo pripravili zakon, ki bo krepil demokratično razpravo v javnem prostoru, omogočil stabilne pogoje za razvoj kakovostnega novinarstva in zagotovil večjo medijsko raznolikost v Sloveniji,“ je dejala.

Kot je dodala, je zakon usklajen z evropskimi smernicami medijske politike in prvič naslavlja tudi nove trende, med njimi digitalne medije, umetno inteligenco in spletne vplivneže.

Ob tem je spomnila, da je prenova zakonodaje nujna, saj je bil veljavni zakon sprejet pred dvema desetletjema, „ko smo občinstva in mediji živeli v popolnoma drugačnem informacijskem okolju“.

„Osiromašeni mediji pomenijo manj družbene razprave, manj informiranih odločitev javnosti in nenazadnje tudi odločevalcev,“ je opozorila. Po njenih besedah trdna demokracija temelji na raznovrstnih medijskih glasovih in vključevanju vseh segmentov družbe. Posebej je izpostavila pomen medijev za jezikovno občutljive skupnosti, kot je Slovenija.

Kot je še poudarila, novi zakon prvič prinaša nujne finančne podpore medijski panogi, med drugim za digitalni prehod tiskanih medijev ter za krepitev in razvoj digitalnih medijev.

Odzivi novinarskih združenj

Na MMC RTV SLO poročajo, da so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) sprejetje zakona pospremili z besedo „končno“. Opozorili pa so, da koaliciji ostaja malo časa za pripravo podzakonskih aktov, ki bodo omogočili izvajanje ključnih določb, predvsem državnih pomoči. Brez pravočasne vladne uredbe in potrditve shem na ravni EU bo razdelitev sredstev, predvidenih v letošnjem proračunu, vprašljiva.

V DNS pričakujejo, da vlada in ministrstvo nemudoma pripravita vse potrebne akte ter da v proračunu za leto 2026 zagotovita 15 milijonov evrov za nadaljnje financiranje. Od opozicije pa pričakujejo, da se vzdrži politikantskih potez in prevzame odgovorno držo. Obenem opozarjajo, da je treba izpolniti tudi drugi del zavez glede prenove medijske zakonodaje, ki vključuje zakona o RTV Slovenija in STA.

Zakon začel veljati po objavi v uradnem listu, ključni izziv pa ostaja pravočasna izvedba podzakonskih aktov, od katerih bo odvisna tudi uveljavitev shem državne pomoči.

Miha D. Kovač

Foto: Matija Sušnik DZ

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 4. 9. 2025 (video)

Wellness dilema: Ali chia vodo piti kot jutranji ritual ali večerni obred?

Žajbelj: Zelišče, ki povezuje tradicijo, zdravje in okus

Galette z gozdnimi sadeži: Francoska pita po domače

Dr. Niko Gamulin: Za kolaps države zadostuje pet gradbišč in ena prometna nesreča

Opel Combo Tech: Kombi z udobjem osebnega avtomobila

Webbov teleskop razkril podrobnosti prašnega diska, kjer nastajajo planeti

Dva mrka, tisoč sprememb: Kaj septembra čaka vaš znamenje?

Marsov plašč skriva kaotične značilnosti iz zgodnjega obdobja planeta

Objava DZ sprejel zakon o medijih, koalicija ga pozdravlja, opozicija kritična je bila najprej objavljena na Portal24.