ARTICLE AD
Poslanci Evropskega parlamenta so se sporekli v ostri razpravi o vojni v Gazi, pri čemer je v ospredje stopila uporaba besede „genocid“ za opis izraelskih dejanj. Čeprav Evropski parlament nima neposredne diplomatske vloge v odzivu na spopade, bodo razprave in prihodnja resolucija verjetno okrepile politični pritisk na izraelsko vlado.
Razprava z naslovom „Gaza na prelomni točki: ukrepi EU za boj proti lakoti, nujna potreba po izpustitvi talcev in prehod na rešitev z dvema državama“ je potekala dva dni pred prvim glasovanjem o nezavezujoči resoluciji o Gazi. EU kot blok sicer priznava, da so izraelska dejanja kršitev določb o človekovih pravicah iz pridružitvenega sporazuma z Unijo, a Izraela do zdaj ni sankcionirala zaradi nasprotovanja nekaterih članic.
Španski socialistični poslanec Nacho Sánchez Amor je pozval, naj EU „pokliče zlo“ in izraelska dejanja uradno označi kot genocid. Nasprotno pa je Antonio Tânger Corrêa iz skupine „Domoljubi za Evropo“ poudaril, da je Hamas tisti, ki „mora biti odgovoren“ za spopad in ki „predstavlja oviro za mir“.
Nizozemski poslanec Sander Smit iz Evropske ljudske stranke je kritiziral belgijskega levičarja Marca Botengo zaradi, kot je dejal, „zlorabe pojma genocid“ in „žalitve resničnih žrtev genocida“, med drugim Armencev. „Kje je dokaz genocida? Izrael zagotavlja pomoč, evakuira otroke … če govorimo o genocidu, je to antisemitizem,“ je dejal.
Botenga je odvrnil, da so izraelska dejanja v Gazi kot genocid prepoznale nevladne organizacije, kot so Amnesty International, Human Rights Watch, Zdravniki brez meja, pa tudi izraelski strokovnjaki za genocid. „Kdo ste vi, da zanikate genocid?“ je vprašal Smitu.
Ozadje spopadov
Vojna se je začela 7. oktobra 2023, ko so pripadniki Hamasa napadli južni Izrael in ubili približno 1200 ljudi, večinoma civilistov. Hamas še vedno drži okoli 50 talcev. V izraelski ofenzivi, ki je sledila, je bilo po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, ubitih več kot 64.000 Palestincev, večinoma žensk in otrok. Podatki ne ločujejo med civilisti in borci.
Konvencija Združenih narodov iz leta 1948 genocid opredeljuje kot dejanja z namenom delnega ali celotnega uničenja narodnih, etničnih, rasnih ali verskih skupin.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je pred razpravo poudarila, da „trenutna vojna preizkuša odločnost Evrope, ker nismo enotni“. Dodala je, da Unija ne more ukrepati, „dokler države članice ne dosežejo skupnega stališča“.
Prejšnji teden je španska podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera v govoru v Parizu prvič uporabila izraz genocid in Evropi očitala neodločnost. Njene izjave je izraelska vlada ostro zavrnila, v Bruslju pa so predstavniki Komisije poudarili, da o tem vprašanju odločajo sodišča in da kolegij komisarjev ni sprejel nobene uradne opredelitve.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Evroposlanci so se sprli zaradi uporabe besede “genocid” v Gazi je bila najprej objavljena na Portal24.