DZ obravnaval predloge novel NSi za ureditev romskih vprašanj

DZ je opravil splošno razpravo o predlogih, ki jih je v postopek vložila NSi in zadevajo romska vprašanja. Gre za predloge novel zakonov o voznikih, urejanju trga dela in osnovni šoli. Da so predlogi primerni za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločali v petek v okviru glasovanj. V koaliciji so napovedali, da jih ne bodo podprli.

V imenu predlagateljev, poslancev NSi, je v dodatni obrazložitvi predloga novele zakona o voznikih Jožef Horvat poudaril, da predlagajo, da lahko vozniški izpit opravljajo le osebe, ki so končale vsaj sedmi razred osnovne šole.

Letno je okrog 1,5 odstotka otrok takih, ki ne dokončajo osnovne šole, je dejal. “Zato za pridobitev vozniškega dovoljenja predlagamo dodaten pogoj, da je posameznik izpolnil osnovno šolsko obveznost in uspešno zaključil vsaj sedmi razred osnovne šole,” je pojasnil. V stranki po njegovih besedah menijo, da oseba, ki v devetih letih ni uspešno končala niti sedmega razreda osnovne šole, nima ustrezne pismenosti za vključevanje v cestni promet kot voznik. V NSi ocenjujejo, da bi s tem lahko nekoliko zmanjšali število prometnih nesreč.

Državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Andrej Rajh je povedal, da predlog zakona po mnenju vlade ni dovolj strokovno utemeljen in ne izpolnjuje pogojev za uvedbo dodatnih zahtev v skladu z evropsko zakonodajo, zlasti z direktivo o vozniških dovoljenjih. Vlada predloga ne podpira, saj meni, da pismenost in znanje, potrebno za varno vožnjo in udeležbo v prometu, že zagotavlja obstoječi program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, ki ga izvajajo šole vožnje in izpitni sistem.

V razpravi so poslanci opozicije in nepovezani poslanci zagovarjali predlog novele in ponavljali, da si prizadevajo povečati varnost v cestnem prometu. “Za to pa je edini pogoj, da pridobijo vozniško dovoljenje tisti, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje,” je bila jasna Iva Dimic (NSi). Za poslance koalicije bi sprejetje takšnega predloga prineslo kvečjemu poslabšanje prometne varnosti, je dejala Tatjana Greif (Levica).

Predlog novele zakona o urejanju trga dela je dodatno predstavil poslanec NSi Aleksander Reberšek. Po njegovih besedah predlagajo, da brezposelni, ki po šestih mesecih na zavodu za zaposlovanje ne bi sprejeli dela, ne bi bili več upravičeni do socialne pomoči. Zakon predvideva tudi, da lahko zavod za zaposlovanje napotuje državljane tretjih držav na ustrezno zaposlitev, ki je sklenjena samo za polni delovni čas, in da brezposelno osebo prenehajo voditi v evidenci brezposelnih ob prvi kršitvi obveznosti napotovanja na delovno mesto.

Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je med drugim povedal, da je predlog neprimeren, ker predvideva “kvalitetno zaposlitev s kaznovalnimi prijemi z diskriminacijo na podlagi državljanstva”.

V SDS predlog novele zakona po besedah Alenke Helbl podpirajo, ker naslavlja težave v problematičnih socialnih okoljih na jugovzhodu Slovenije in v Posavju. Prav tako ga podpirajo v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Po mnenju Tineta Novaka predlog “meri naravnost v osrčje enega ključnih izzivov naše družbe, dolgotrajno brezposelnost, neučinkovitost aktivacijske politike in zlorabo sistema socialnih transferjev”.

V poslanski skupini Svoboda razumejo namen predlaganih zakonskih sprememb, a menijo, da bo kaznovalna politika sprožila le še večji odmik od družbeno zaželenih ravnanj, je povedal Darko Krajnc.

S predlogom novele o osnovni šoli, ki se dotika medvrstniškega nasilja v osnovni šoli, pa bi predlagatelji šolam ob težjih ali ponavljajočih se kršitvah učenca omogočili izrek dodatnih vzgojnih ukrepov. Kot je povedala Vida Čadonič Špelič (NSi), so zakon pripravili skupaj s strokovnjaki in terenom.

Predlagane rešitve so po oceni državne sekretarke ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič v neskladju z veljavno zakonodajo, ki z vidika posebnega varstva in skrbi za pravice otrok zagotavlja pravico in obvezo izobraževanja ter ne predvideva izločanja učenca iz vzgojno izobraževalnega procesa na način, kot je opredeljen v predlogu. Zato predloga ne podpirajo.

Podobna razprava se je odvijala tudi pri tej temi. Medtem ko so opozicijski poslanci zagovarjali predlog, ki bi “zagotovil varno in spodbudno šolsko okolje in vrnil šoli kot vzgojno-izobraževalni ustanovi avtonomijo”, pa so koalicijski izpostavljali, da ponovno razpravljajo o zakonu, o katerem so že razpravljali in odločali in ga tudi zavrnili.