ARTICLE AD BOX
Knjiga Kraški mikrokozmosi - Microcosmi carsici je rezultat sodelovanja med občinami Zagraj, Sovodnje in Doberdob. Nova publikacija ponuja podroben vpogled v zgodovinski razvoj prostora in uporabo tal v treh današnjih občinah in nekdanjih devetih skupnostih pred dvesto leti, sočasno je tudi pomemben inštrument bodočega načrtovanja in uravnavanja razvoja tega prostora. Zajetno publikacijo - izšla je na 350 straneh, tiskanih je bilo 600 izvodov - so predstavili prejšnjo soboto v Zagraju, občini, ki je v sodelovanju z Doberdobom in Sovodnjami nosilec načrta, avtorja pa sta Moreno Baccichet, strokovnjak s področja načrtovanja in urejanja prostora (krajine), ki je pripravil besedilo, in Annalisa Marini, ki je poskrbela za zahtevno računalniško obdelavo izvirnih dokumentov - katastrskih map franciscejskega popisa - in primerjavo z današnjim stanjem ob uporabi letalskih posnetkov in deželne tehnične karte.
Projekt, ki se je uresničil z objavo knjige, je nastal v okviru priprav Deželnega krajinskega načrta. Skladna s tem je tudi vsebina publikacije, ki je podroben in izčrpen historični prikaz rabe prostora in gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva, posamičnih skupnosti v prostoru, ki je v današnjem dojemanju opredeljen s preprosto besedo Kras, obenem pa tudi podrobna analiza sprememb, posebej kar zadeva rabo tal v razdobju dveh stoletij. Osnova so katastrske mape in popisi franciscejskega katastra, na katerih temelji tudi današnja ureditev, kar omogoča primerjavo, analizo stanja in sprememb, ki so se dogodile v času. Prvi izrisi so, kakor znano, iz drugega desetletja 19. stoletja, celoten postopek uvajanja in izvajanja popisa pa je trajal kar nekaj desetletij, predvsem zaradi reševanja prizivov posameznih lastnikov glede ocene in vrednotenja donosa zemljišč in posameznih parcel, ki jih je ugotovila komisija. Jabolko sporov je bilo obračunavanje in višina davka.
Čeprav obravnavano območje goriškega Krasa zajema samo približno 50 kv. kilometrov, ni homogeno. Iz podrobne analize stanja izhaja, da je današnje dojemanje prostora, ki mu preprosto pravimo Kras, neustrezno, saj so bile tudi v preteklosti znotraj treh skupnosti precejšnje razlike zaradi naravnih danosti, razpoložljivosti kmetijskih površin, pašnikov, načinov pridelave itd. Pa tudi jezikovne pripadnosti. To je prostor, ki je v obdobju industrializacije in hitre gospodarske rasti bližnjih urbanih središč (Trst, Tržič, Gorica) in prometnih povezav (železnica in ceste) izgubil prvotno izrazito ruralno podobo in se do danes spremenil v nekakšno primestno območje. Pa tudi prostor v katerega je globoko zarezala prva svetovna vojna, po drugi pa meja oziroma prisotnost vojaških služnosti. Doberdob je bil glede trga bremena pri samem vrhu lestvice med občinami v naši deželi.
Knjiga ni samo zgodovinski vpogled v prostor in primerjava z današnjim stanjem, ampak nujno spodbuja tudi razpravo, kaj in kako pravzaprav si predstavljamo (vključno s tistimi, ki o tem odločajo in bi morali soodločati skupaj s krajevnimi skupnostmi) ta naš prostor.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.