ARTICLE AD BOX
41-letni Izraelec Priel Korenfeld je v Videm prišel leta 2007 v okviru mirovne študijske izmenjave in danes živi v Benečiji. Njegovi otroci obiskujejo dvojezično šolo v Špetru. Na dogajanje na Bližnjem vzhodu po 7. oktobru 2023 gleda s sramom in veliko bolečino. Zaveda se visoke stopnje militarizacije izraelske družbe in opozarja na retoriko nasilja, ki jo širi državni aparat. Družbe bodo vse bolj večkulturne, multireligiozne in večetnicne. Zato bo sožitje nujno potrebno za preživetje, poudarja.
Gospod Korenfeld, kaj je bil za vas 7. oktober 2023?
Osebno velik šok, ki je izzval globoko zaskrbljenost.
Kako je vplival na vas?
Vem, da sem se po njem znašel kot v »loopu«, kot v nekakšnem začaranem krogu. Prejemal sem sporočila družinskih članov iz Izraela. Posledično sem prejemal številne klice, tudi italijanskih prijateljev, ki so me spraševali, kaj je z mojo družino. Vse je bilo prežeto z globoko zaskrbljenostjo, ker tiste dni ni bilo mogoče razumeti, v katero smer se bo zadeva razvila.
Dejali ste, da je bil šok. Bi lahko bolje opisali?
Bil je šok, ker je bilo kaj takega nepojmljivo. V meni se je potem sedimentiralo tisto, kar mi je povedal moj sedaj 62-letni oče. »Moja generacija ni nikoli doživela kaj takega,« mi je pojasnil. Rojen sem leta 1983, malo po prvi vojni z Libanonom. Nisem preživel obdobja šestdnevne vojne, jomkipurske vojne ali prevzema Jeruzalema, kot jih je bil moj oče. Vse tisto obdobje je bilo jasno zaznamovano. V Izraelu ni bilo percepcije, da bi se lahko v dogajanje vključil nov protagonist in postavil tisto zaznavo na glavo.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku