Dvig plač v javnem sektorju je glavni obremenjevalec proračuna

“Glavni razlog za večji primanjkljaj je povečana tekoča poraba države. Njena rast je široko osnovana, največ pa k njej prispevajo višji stroški dela, povezani s spremembami v plačnem sistemu javnega sektorja,” je ugotovil fiskalni svet v zadnjem mesečnem poročilu.

Analiza razkriva nefunkcionalno razporejanje javnega denarja. Vlada je namreč prioritizirala nesorazmerne dvige plač, kar je poslabšalo stanje javnih financ, dvignilo stroške storitev in prispevalo k stagnaciji zasebnega gospodarstva.

Fiskalni svet je večkrat opozoril na naraščajoči proračunski primanjkljaj, ki se je v prvi polovici 2025 poslabšal na –800 milijonov evrov (za 750 milijonov evrov več kot lani), do avgusta pa na približno –1,0 milijarde evrov, medtem ko je bil lani skoraj izravnan. Napovedujejo celoletni primanjkljaj okoli –1,9 milijarde evrov, kar je drastično poslabšanje. Po njihovem mnenju je vzrok neracionalno načrtovanje porabe, kjer izdatki presegajo prihodke, zlasti zaradi plačne reforme v javnem sektorju, ki je povečala strukturne izdatke. Februarja 2025 so opozorili na možen skok primanjkljaja za 1,6 milijarde evrov, kar ogroža vzdržnost financ. Tak pristop vodi v večje zadolževanje in omejuje investicije, kar bo do 2028 postavilo proračun in dolg pod resen pritisk.

pic.twitter.com/pIU1lDHGqw

— Fiskalni svet RS (@FiskalnisvetRS) September 3, 2025

Plačna reforma kot glavni obremenjevalec proračuna
Plačna reforma, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2025, predstavlja glavni generator primanjkljaja. Reforma vpliva na približno 190 tisoč zaposlenih v javnem sektorju in bo do leta 2028 maso plač dvignila za 1,4 milijarde evrov. V letu 2025 se uvaja postopen dvig v šestih obrokih, s povprečnim 19-odstotnim zvišanjem plač, kar je državni proračun dodatno obremenilo za več sto milijonov evrov že v prvih mesecih. Realna rast plač v javnem sektorju je bila v letu 2025 ocenjena na 4,4 odstotka, kar je višje od zasebnega sektorja (3,5 %).

Ta dvig ni samo fiskalni pritisk – neposredno vpliva na cene javnih storitev. Višje plače pomenijo dražje vrtce, zdravstvo in druge storitve, saj se stroški prenašajo na uporabnike ali davkoplačevalce. Dvig plač na primer poviša stroške občin, kar bo vodilo do višjih cen vrtcev in domov za starejše.

Foto: Vrtec Laško

Januarja 2025 so javni uslužbenci prejeli prvi obrok v višini 12-odstotne razlike, kar je že vplivalo na položnice. Fiskalni svet opozarja, da taka poraba ni racionalna in da bi morala vlada bolje optimizirati izdatke, namesto da jih povečuje brez ustreznih prihrankov.

Medtem ko javni sektor uživa v dvigih plač, zasebno gospodarstvo stagnira pod pritiskom višjih davkov in počasne rasti. Realna rast plač v zasebnem sektorju je bila v letu 2025 nižja (3,5 %) v primerjavi z javnim (4,4 %), kar ustvarja “demonstracijski učinek” in dodatne pritiske na podjetja. Gospodarska rast je bila revidirana navzdol, z upočasnjeno aktivnostjo in manj EU sredstvi, kar je prispevalo k nižjim proračunskim prihodkom.

To neskladje je problematično: vlada je zamudila priložnost, da bi z milijardo in pol evrov, namenjenih višjim plačam javnih uslužbencev, olajšala davčno breme zasebnemu sektorju. Rezultat je manj investicij, počasnejša rast delovnih mest in večja obremenitev davkoplačevalcev, ki financirajo javni sektor brez opaznih izboljšav v storitvah.

Nemško gospodarstvo drvi v recesijo. (Foto: epa)

Vladno razporejanje javnega denarja je nefunkcionalno, saj se osredotoča na kratkoročne dvige plač namesto strukturnih reform, kar fiskalni svet označuje za nerealistično in tvegano za primanjkljaj in dolg do 2028. Namesto zniževanja davkov in optimizacije javnega sektorja vlada povečuje izdatke, kar duši gospodarsko rast in poslabšuje dostop do zdravstva ter vrtcev. Rešitev je v racionalizaciji – znižanju davkov, zmanjšanju birokracije in spodbujanju investicij – sicer bo zadolževanje raslo, breme pa bo padlo na zasebno gospodarstvo in prihodnje generacije.