Kljub jasnim navodilom varnostniki še vedno nasilni

Letos poleti smo prevečkrat naleteli na nasilne dogodke, ki so se zgodili v hrvaških lokalih, ko so jih skupili predvsem slovenski državljani. Dejavnikov, ki privede do sporov, ki vodijo v množičen pretep, je več, a se vendarle zdi, da varnostniki s svojimi dejanji velikokrat pretiravajo in se pri delu poslužujejo nezakonitih prijemov. Brali smo o napadu skupine varnostnikov na mladega Slovenca v Poreču, podobna situacija se je zgodila tudi na Pagu, ko so tamkajšnji pazniki na plaži napadli skupino Slovencev. Nazadnje so mediji poročali še o napadu s palico, ki ga je nad štirimi slovenskimi državljani izvedel lastnik lokala skupaj s sinom.

Zakon o zasebnem varovanju v 45. členu natančno opredeljuje ukrepe varnostnika. Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme denimo uporabiti naslednje ukrepe, in sicer v tem vrstnem redu: sprva mora podati opozorilo, ki mu mora slediti ustna odredba, pa ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, zadržanje osebe, šele nato uporaba fizične sile, nazadnje pa uporaba sredstev za vklepanje in vezanje. Teh korakov se lahko loti izključno takrat, ko so ogroženi življenje, osebna varnost in premoženje ter je kršen red ali javni red na varovanem območju. Tam se lahko naloge, ki so opredeljene s predpisi in redom, ki ga določi naročnik, sploh izvaja.

Če se malce dotaknemo zgolj uporabe fizične sile, jo lahko varnostniki uporabijo le takrat, ko želijo osebi preprečiti neupravičen vstop na varovano območje, odstraniti osebe iz tega območja, preprečiti neposredno ogrožanje ljudi ali premoženja, odvrniti istočasno protipraven napad na sebe ali osebo, ki jo varujejo, ali pa zadržati osebe do prihoda policije. Zasebno varovanje je nenazadnje preventivna dejavnost, saj v več kot 95 odstotkih red vzpostavlja z ustrezno komunikacijo.

Vsak, ki v nočnih lokalih skrbi za red, ni nujno tudi varnostnik. Slednji morajo v Sloveniji opraviti strokovno usposabljanje, biti varnostno preverjeni, imeti službeno izkaznico in biti zaposleni pri licenciranemu podjetju. Strokovno usposabljanje traja 102 uri, potem pa sledi še preverjanje znanja in obnavljanje le-tega vsakih pet. Po pisnem, praktičnem in ustnem preverjanju, če je to uspešno opravljeno, pridobijo certifikat za varnostnika. Na podlagi tega pristojni organ – Ministrstvo za notranje zadeve – izda službeno izkaznico za opravljanje del in nalog tega poklica. Za varovanje gostinskih lokalov se mora varnostnik udeležiti dodatnega specialističnega izpopolnjevanja za varovanje v gostinskih lokalih, ki traja 18 ur, potem pa mora varnostnik opraviti tudi izpit pred komisijo prej omenjenega ministrstva.

Zakonodaji se na Hrvaškem in v Sloveniji razlikujeta, saj ukrepe in naloge zasebnega varovanja določata dva različna zakona. Pogosto smo v zadnjih dneh prebrali tudi, da so omenjeni varnostniki delali brez dovoljenja, torej »na črno«, do česar ne bi smelo prihajati. Ko pride do dejanskega pretepa, so kazni pri nas različne, vse od denarnih pa do zapornih, tako za družbo za zasebno varovanje, varnostnika, naročnika storitev kakor tudi za občana, ki ukrepov varnostnika ne upošteva. Policisti se vmešajo, zgolj ko pride do kršitve zakonodaje, sicer se s tem pri nas ukvarja Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja.

V slovenski Istri trenutno nimamo veliko nočnih klubov, še posebej če sedanje stanje primerjamo z obdobjem med leti 1980 in 2000. Eden bolj priljubljenih je Alaya v Portorožu, kjer imajo z varnostno službo podpisano pogodbo, ki vsebuje načrt varovanja. Ta je narejen skladno z uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. »Kot določa uredba, je število varnostnikov odvisno od števila obiskovalcev. Inšpekcija Ministrstva za notranje zadeve pogosto nadzira delovanje in identiteto naših varnostnikov, zato skrbimo, da imajo vsi potrdilo o usposobljenosti. O kakovosti in primanjkljaju varnostnikov pa pri nas ne moremo govoriti, saj nam to zagotavlja varnostna služba,« so trenutno stanje v odzivu na problematiko pokomentirali v portoroškem klubu.

Ker je tudi v Sloveniji v preteklosti že prihajalo do podobnih incidentov, lahko le upamo, da bo kršenja predpisov, ki jih poskušajo preprečevati, vse manj. Z nasiljem se reši zelo malo stvari, lahko pa z njim uničiš marsikatero življenje.

Andraž Velkavrh