Dva vodovodna stolpa, dve zgodbi in slovenska velikana nad tlemi

Ste že slišali za vodovodni stolp? Ko naš pogled pogosto seže le do naslednjega ekrana, ostajajo ob cesti postavljeni tihi čuvaji preteklosti. Mednje sodita tudi dva slovenska vodovodna stolpa, vsak s svojo zgodbo, višino in zgodovino. Eden kraljuje nad Brežicami, drugi nad Kranjem, in skupaj tvorita edinstveni tehnični dvojec, kakršnega Slovenija ne premore več. Oba sta zgrajena v prvih desetletjih 20. stoletja, vsak zase pa predstavlja dragoceno pričevanje o napredku civilizacije, predvsem pa o tistem, kar pogosto pozabimo: vodi.

Vodovodni stolp Brežice

Obnovljen simbol mesta Brežice

Nad ravnino Posavja, v samem središču mesta Brežice, se kot mogočen valj dviga vodovodni stolp. Njegova podoba ni le arhitekturna posebnost, ampak tudi simbol mesta, ki obiskovalce vabi s svojo višino, čarom in ljubezensko legendo. Leta 1914, sočasno z gradnjo naftne elektrarne, je stolp začel svojo življenjsko pot kot tehnična rešitev za oskrbo mesta z vodo. Z višino 46 metrov, prostornino vodohrana 203 m3 in razglednimi balkonči na skoraj 20 metrih, je stolp kmalu postal nepogrešljiv del urbanega utripa.

Vodovodni stolp je danes edini tovrstni objekt v Sloveniji, ki je v celoti dostopen obiskovalcem. V notranjosti razdeljen na osem nadstropij, pripoveduje zgodbo o vodi in napredku, pa tudi o ljubezni in kulturi. Z najvišje točke, ki jo je mogoče doseči peš ali z dvigalom, se odpira širok pogled na Brežice in okolico, čarobna panorama, ujeta v nekdanji vodohran.

Njegova nova namembnost ne pomeni izgube duše. Nasprotno. Zunanjost krasi osem lesenih src, oblikovanih po tehniki predalčne gradnje. Po legendi naj bi srča upodabljala neuresničeno ljubezen visokega avstro-ogrskega uradnika do lepe domačinke. Tako je stolp poklon zgodbi, ki živi skozi obliko.

Prenova stolpa, zaključena leta 2022, je zajemala tudi ureditev paviljona z informacijsko točko, trgovino s spominki in kavarno. Tam se obiskovalec lahko spočije, si natoči kozarec žive brežiške vode in morda ponovno razmisli, kaj pomeni biti del mesta, ki spoštuje svojo preteklost, so zapisali na spletni strani Posavskega muzeja Brežice.

Vodovodni stolp v Brežicah

Kranjski vodovodni stolp

Če se brežiški stolp odpira obiskovalcem, kranjski vodovodni stolp ostaja bolj zadržan. Postavljen ob križišče Oldhamske ceste in Ceste Kokrškega odreda, blizu mostu čez Kokro, še vedno služi svojemu prvotnemu namenu. Njegova funkcija ni zgolj spominska, pač pa aktivna. Kljub več kot stoletni starosti je stolp še vedno priključen v javno vodovodno omrežje mesta Kranj, kjer zagotavlja pritisk in izenačuje pretoke.

Zasnoval ga je češki inženir Jan Vladimír Hráský po naročilu Kranjskega deželnega zbora, zgradilo pa dunajsko podjetje Janesch und Schnell med letoma 1909 in 1911. Visok je 34 metrov, premer ob vznožju meri 5 metrov, notranjost pa skriva 153 stopnic, ki vodijo do opazovalne ploščadi na 26 metrih. Nad njo kraljuje osemkotni rezervoar s kapaciteto 250 m3 vode, čisto srce naprave, ki še vedno bije.

Leta 1959 je stolp dobil spominsko ploščo v čast mladinskim brigadam, ki so zgradile vodovod od Bašlja. Njegova zgodovina pa ni brez pretresov. V julijski noči leta 2004 je voda zaradi prekomerne količine stekla v prostor med rezervoarjem in zunanjo steno, kar je povzročilo eksplozijo betona in gmotno škodo. A tudi to ga ni ustavilo. Po obnovi konec leta 2005 se je vrnil v funkcijo, razgledna ploščad pa je le en dan na leto odprta javnosti, kot opomnik, da ni vsak pogled za vsakogar.

Danes živi na robu mesta, tiho in zvesto. Kot vsak pravi steber mesta tudi kranjski vodovodni stolp ni postavljen, da bi se šopiril. Njegova naloga je, da deluje. In deluje že več kot stoletje.

Vodovodni stolp ni samo beton in železo

Kar povezuje oba stolpa, je več kot tehnična dovršenost. Sta simboli časa, ko je bila oskrba z vodo izziv, in gradnja tovrstnih objektov izraz napredka in poguma.

Brežiški stolp je odprl vrata pripovedim, obiskom, turistični ponudbi in legendam. Kranjski ostaja zvest svoji funkciji in še naprej ohranja sistem, ki mestnim gospodinjstvom omogoča tekočo vodo iz pipe. Eden se razvija v interaktivni muzej, drugi živi kot žila sodobnega mesta. Skupaj sta kot dva brata, različna v naravi, a povezana v temeljih.

Njuna vloga danes presega prvotno tehnično funkcijo. Postajata kraj srečanj, razmisleka, izobraževanja. Brežiški skozi svoje razstave, razglede in zgodbe. Kranjski s svojo tiho prisotnostjo, ki zmore več kot marsikateri hrupnejši spomenik.

Voda, ki piše zgodbo

Voda, ta osnovna življenjska tekočina, ki v sodobnem svetu pogosto samoumevno priteče iz pipe, je imela nekoč povsem drugačen status. Bila je dobrina, ki jo je bilo treba dvigniti, črpati, hraniti, nadzorovati. In prav to zgodbo pripovedujeta stolpa v Kranju in Brežicah.

Ko hodimo mimo teh dveh velikih konstrukcij, ne zremo le v ostanke neke druge dobe. Gledamo v živo zgodovino, ki se ni končala z izklopom črpalke ali z obnovo fasade. Stolpa še vedno stojita. V središčih dveh slovenskih mest. Oba s svojo prisotnostjo krepita zavedanje, da je voda dobrina, ki si zasluži spoštovanje, in da arhitektura ni vedno stvar estetske muhe, temveč tudi ključna pričevanja o tem, kako smo kot družba rasli.

Na koncu ne ostane vprašanje, kateri stolp je lepši ali višji. Ostane zgodba, ki nas uči, kako pomembno je pogledati navzgor. In opaziti.

Simbol Brežic: 119 let mogočnega mostu, ki povezuje ljudi in bregove

Objava Dva vodovodna stolpa, dve zgodbi in slovenska velikana nad tlemi se je pojavila na Vse za moj dan.