Dva Ribniška Župnika Imenovana Luka Knafelj (Ob 350-letnici Dunajske ustanove največjega med slavnimi Ribničani)

Z obsežno uporabo cerkvenih matic smo prvič v zgodovinopisju poskušali ugotoviti ribniške povezave Luke Knaflja, čigar dunajska hiša je pomagala številnim generacijam kranjskih dunajskih študentov.

Pred tremi stoletji in pol ustanovljena Knafljeva ustanova je bila odskočna deska kranjskih izobražencev. Marsikdo je nanjo gledal kot na svoj vsakdanji kruh, brez katerega je Dunaj zahteval, da nadobudni študent pusti trebuh Zunaj. Kako se je Knaflju posrečil ta veliki met?

Ribniška šola

Že v 14. stoletju so imeli v Ribnici sedemletno latinsko šolo, ki so jo vzdrževali tamkajšnji arhidiakoni. Seveda so jo potrebovali predvsem za vzgojo duhovščine. Ribniški arhidiakon je bil namreč že od 14. stoletja pa vse do poznega 18. stoletja duhovno nadrejen vsem župnikom na širokem območju Ribniške cerkvene pokrajine, pač vse do reke Kolpe (Simonič, 1956). Ribniško šolo je bržkone ustanovil Miklavž, ki je bil pleban v Ribnici že leta 1383 in je umrl kot veliki dobrotnik kartuzijanskega samostana v Bistri pri Vrhniki. Zaradi možnosti šolanja v Ribnici je imela ribniška pokrajina, ki je obsegala tudi Kočevsko in kraje vse do Kolpe, razmeroma veliko število domačih duhovnikov. Prav zavoljo svoje domače šole se je veliko Ribničanov posvetilo duhovniškemu stanu. Ribniška šola pa vseeno ni vzgajala samo duhovnikov, temveč tudi učitelje, ki naj bi bili vsaj kleriki. Tem so potem duhovniki izročali pouk tistih otrok, ki niso hoteli hoditi v cerkveno šolo. Študentje ribniške šole, ki niso hoteli ostati kleriki in se dalje učiti ali pa voditi šole, so postali po tedanji navadi cerkovniki ali pa so opravljali druge službe v župnijski cerkvi (Skubic, 1976, 448-449).

Ribniška šola nikoli ni povsem prenehala delovati, vendar pa je v dobi reformacije njen vpliv pešal. Vdrske zdrahe so zmanjšale njen vpliv pod takratnim ribniškim zemljiškim gospodom luterancem Adamom Moškonom (Moscon, † 1614/1617), ki je 16. novembra 1596 poročil hčer vipavskega graščaka Marijo Salomo Edling. Tako sta oba ribniška duhovnika Luka Knaflja študirala predvsem na novi ljubljanski jezuitski šoli. Ribničan Luka Knafelj (* 1621; † 1671) in njegov soimenjak, ki je leta 1600 postal ribniški naddiakon, sta bila dijaka v Ljubljani (Vodopivec, 1971, 19; Skubic 1976 351-352, 354). Sredi 17. stoletja so v Ribnici že poučevali laični učitelji, ki so bili obenem tudi organisti. Veliko njihovih imen je ohranjenih v zapisih za oltarjem cerkvice sv. Jurija v Ortneku, med njimi npr. ”Simon Gradischer (Gradišer), Schulmeister, Anno 1650”.

Luka Knafelj – dvakrat

Mlajši Ribničan Luka Knafelj (* 1621 ali 1626; † 1671) se je odlikoval kot duhovnik v dunajskem špitalu in v dunajskem predmestju Gross-Russbach. Rodil se je že pod ribniško oblastjo Janeza Jakoba grofa Khisla. Luka Knafelj naj bi bil nečak ali pranečak svojega protestantom prijaznega soimenjaka Luke Knaflja (* okoli 1569 Ribnica), ki je bil posvečen 14. marca 1594 in je služboval kot ribniški naddekan od leta 1600-1601 do razrešitve 14. junija 1613. Torej je poveljeval župnijam vse do reke Kolpe ducat let, čeravno Skubic ni ravno pohvalil njegove predanosti in bogoslovne izobrazbe. Nekatere službe je obdržal vsaj do 26. novembra 1619, le nekaj mesecev pred domnevnim rojstvom njegovega znamenitega sorodnika Luke Knaflja (* 1621 ali 1628) (Skubic 1976 131-133).

Videm-Udine Arhivirani zapisniki: Chiese a parte Imperii

Poročila o zgodnjih verskih razmerah v Kostelu, drugod ob Kolpi, na Kočevskem in Ribniškem so odmevala v vizitacijah nadrejenih. Sprva so bili to kar sami akvilejski-oglejski patriarhi. Ko so jim Habsburžani začeli metati polena pod noge zavoljo njih sedeža pod beneško nadoblastjo, so vizitirali kar ribniški naddiakoni in ugotovitve ter poročila pošiljalo v Oglej od koder so listine po ukinitvi patriarhata romale na Videm. Posebni napeto je bilo, seveda, v času zagatne reformacije, ko je katoliški cerkvi na Kranjskem nadvse trda predla za sam ljubi kruhek. Njega dni je bil ribniški naddiakon Luka Knafelj starejši.

Ribniški nad-diakon med 1601 in 14. 6. 1613 je bil starejši Luka Knafelj (* okrog 1569 Ribnica; † po 1620 Ribniško območje). Zavoljo moči tnala ribniških, turjaških in kočevskih protestantov in nakovala svojih še vedno katoliških predstojnikov oglejskih patriarhov Frančiška Barbara (* 1545 Benetke; † 27. april 1616) ter njegovega naslednika in brata Ermolao Barbaro (Hermolaj, 1548 Benetke–1622 Benetke), je bil prisiljen k zmernosti, kljub temu pa je pač po uradni dolžnosti preganjal kostelskega protestantskega župnika Jerneja Faberja. Pri tem je L. Knafelj pač sledil politiki svojih predhodnikov Andreja Stecherja (Šteker) in Dominika Serpentino, ki sta kot ribniška nad-diakona vladala med letoma 1595-1599 oziroma med 29. 3. 1599 in 1601 (Skubic 1976 126-133).

Prvi ohranjeni podatki o posvetitvi katere od cerkva v Kostelu so bili zapisani dne 22. 9. 1597, po prošnji kostelskega župnika Jerneja Faberja. Gre verjetno za kapelico sv. Antona na gradu Kostel glede na A. Stecherjevo (Šteker) omembo Communitas de oppido v prvem uvodnem stavku dokumenta (ACAU704+308).

Sledilo je poročilo o župniji Kostel brez izrecne omembe luteranca Faberja dne 10. 12. 1598. Obenem je pisec poročal o Kostelcu Martinu Marinču kot župniku v Mozlju in Koprivniku.

Ribniški naddiakon Luka Knafelj je pisal patriarhu Franciscu Barbaru o sinodi v Gorici, vikarju v Kočevskih Poljanah (Polland) Matthiasu Schmalzlu in koprivniškemu vikarju Johannesu Eigellfestu (Zeigellfestu) iz znane kočevske protestantske družine. Ribniški nad-diakon Luka Knafelj je kritiziral protestantske župnike v svojem okolišu, predvsem kostelskega dušnega pastirja Jerneja Faberja dne 14. 8. 1601. Obiskal ga je pred štirinajstimi dnevi, torej 31. 7. 1601. Luka Knafelj je pribil, da so Faberjeve maše protestantske glede na proslavitev Kristusovega telesa ob povzdigovanju, sam Faber pa ima tudi priležnico in sinove; je pa v Kostelu v službi tudi pravoveren dalmatinski kaplan Ivan Spanić, ki sodeluje z bloškim župnikom Johannesom Wurschnikhom (Vršnik) (ACAU 704/314-316, folija 132-133).

Ribniški naddiakon Luka Knafelj je znova kritiziral njemu podrejenega dušnega pastirja Jerneja Faberja v nedatiranem poročilu zapisanem okoli leta 1601 (ACAU704-318, folij 146r). Faber je bil povezan s kočevskimi protestanti, ki so se razbohotili že med vladavino kočevskega graščaka Ivana barona Ungnada (1493-1564), predvsem pa pod kočevskom graščakom Jurijem Ursinijem Blagajem (Georg, † 1588/1590) , ki je 9. oktobra 1580 poročil baronico Felicizas Turjaško (Auersperg) s Šumberka in Žužemberka. V zagati zavoljo križanja različnih vplivnih intedresov je Luka Knafelj problem Fabra raje predal v presojo ljubljanskim jezuitom, ki so se v Ljubljani naselili štiri leta prej dne 21. 1. 1597. V nadaljevanju je na posebnem listku poročal o župnijah ob Dravi. Ta starejši Lucas Knafell (Luka Knafelj) je bil ordiniran 14. 3. 1594. Od 1601 do 14. 6. 1613 je bil nad-diakon, nakar je bil odstavljen zaradi luteranskega mišljenja, razuzdanost in pisanja urokov lahkovernim po kugi, ki je razsajala na Kočevskem v letih 1600 in 1601. Kljub padcu v nemilost predstojnikov je obdržal lokalne beneficiate vsaj še do 26. 11. 1619, torej domala do rojstva soimenjaka Luke Knaflja (* 1621 Ribnica) (Skubic 1986 131-133, 225; ACAU 704/318, foliji 146-147v).

Ribniški nad-diakon Lucas Knafell (Lika Knafelj) je bil bržkone stric ali prastric ustanovitelja Knafljeve štipendije, dunajskega predmestnega župnika Luke Knaflja (* 1621/1626 Ribnica; † 1671 Dunajsko predmestje Gross-Russbach). Oba duhovnika imenovana Luka Knafelj sta tako odigrala važno vlogo tudi v dogajanjih V Ribnici, na Kočevskem in ob Kolpi. Zato si kaže podrobneje ogledati njuna življena in nehanja.