Dunajska svetnica turškega porekla blokira kip rešitelja Evrope

V dunajski mestni hiši se ponovno razvnema spor okoli spomenika poljskemu kralju Janu III. Sobieskemu, ki je leta 1683 vodil krščanske sile do zmage nad osmanskimi oblegovalci Dunaja. Ta zgodovinska bitka je ustavila osmansko širjenje v srednjo Evropo in velja za enega ključnih trenutkov, ki so oblikovali sodobno Evropo. Kljub temu pa dunajska mestna svetnica Aslıhan Bozatemur iz vladajoče Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), ki je turškega porekla, vztrajno nasprotuje postavitvi spomenika.

V svoji nedavni objavi na Instagramu je zapisala: “V Dunaju ni prostora za spomenik, ki spodbuja ksenofobijo, islamofobijo in protiturško razpoloženje.” Ta izjava je sprožila val ogorčenja med konservativci, Poljaki in zagovorniki evropske zgodovine, ki jo vidijo kot poskus izbrisa kulturne dediščine v imenu multikulturalizma.

Leta 1683 so osmanske sile pod vodstvom velikega vezirja Kare Mustafe oblegale Dunaj, glavno mesto Habsburške monarhije. Mesto je bilo na robu padca, a poljski kralj Jan III. Sobieski je zbral koalicijo krščanskih sil – vključno s Poljaki, Avstrijci, Nemci in drugimi – in v odločilni bitki na Kahlenbergu premagal otomanske napadalce. Ta zmaga ni samo rešila Dunaj, ampak je označila začetek konca osmanske prevlade v Evropi. Sobieski je postal znan kot “rešitelj Dunaja” in “branilec krščanske Evrope”. Spomenik njemu bi moral stati prav na Kahlenbergu, kjer se je bitka odvijala, in je bil obljubljen že pred leti, tudi v sodelovanju s Poljsko.

Kljub temu zgodovinskemu pomenu pa je projekt zdaj blokiran. Mesto Dunaj, pod vodstvom SPÖ, je uradno sporočilo, da spomenik ne bo postavljen, ker bi lahko bil “izkoriščen za ksenofobno agitacijo ter spodbujanje islamofobije in protiturških čustev.” Kulturna svetnica Veronica Kaup-Hasler je to odločitev utemeljila podobno kot Bozatemurjeva, kar kaže na usklajeno stališče levega establišmenta.

Dvoličnost in napad na evropsko identiteto
Stališče Aslıhan Bozatemur je s strani kritikov označeno kot skrajna dvoličnost in primer nepopolne integracije. Bozatemurjeva, ki vodi svoj Instagram v turščini kljub temu, da je avstrijska političarka, je obtožena, da ne predstavlja interesov Avstrijcev, ampak svoje etnične skupnosti.

Foto: Facebook

Kritiki na družbenih omrežjih, kot je X, jo obtožujejo, da poskuša prepisati zgodovino v korist osmanske dediščine, kar je absurdno glede na to, da je prav Sobieskijeva zmaga omogočila, da danes obstaja svobodna in neokupirana Avstrija. Eden od uporabnikov je zapisal: “To je primer popolne neuspele integracije turških migrantov na Dunaju.”

Reakcije iz Poljske in Evrope: Diplomatski škandal?

Odločitev je sprožila ostre reakcije tudi v Poljski, kjer je Sobieski nacionalni heroj. Varšava je že pred leti izrazila razočaranje nad zamudami pri projektu, zdaj pa ga vidi kot diplomatski udarec. Konservativni mediji in politiki v Visegradskih državah (Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška) to vidijo kot del širšega trenda “kulturnih vojn“, kjer leva elita poskuša izbrisati krščansko in evropsko dediščino v imenu “inkluzivnosti”. V Evropi pa se podobni primeri množijo: od odstranjevanja križev do prepovedi tradicionalnih praznovanj, vse v imenu boja proti “diskriminaciji”, a očitno le na eni strani – proti kristjanom in pravi identiteti Evropejcev.

A.H.