Državna sekretarka Jasna Humar žali zdravnike

Vojna Golobove vlade z zdravniki kar noče pojenjati. Zadnji salvo v bitki za popolnoma podržavljeno zdravstvo je v oddaji Odmevi sprožila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar. Humarjeva, ki je sodelovala tudi pri pripravi zakona o zdravstveni dejavnosti, po katerem se morajo zdravniki odločiti, ali bodo delali v javnem ali zasebnem zdravstvu, je v oddaji zavajala in žalila zdravnike.

Vladni propagandistični mediji so pred dnevi poročali o izrednem strokovnem nadzoru na ortopedskem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, ki naj bi pokazal, da je njegov vodja, vrhunski ortoped Gregor Kavčič umetno podaljševal čakalne vrste, hkrati pa paciente preusmerjal v zasebni zavod, kjer je operiral. Humarjeva je v intervjuju na javni RTV Slovenija trdila, da je bilo ravnanje v tem primeru napačno in neetično, ne pa nujno kriminalno v kazenskopravnem smislu. Z drugimi besedami: po njenem mnenju ni bilo storjeno nič nezakonitega, a mu bodo kljub temu z moralističnimi pomisleki naprtili krivdo. Zakaj?

Pravljice o preskakovanju vrst in oškodovanju javnega zavoda

Po mnenju Humarjeve so bili pacienti pravilno vpisani v čakalno vrsto v javni bolnišnici, vendar niso bili operirani po vrstnem redu, saj naj bi jih osebje načrtno preusmerjalo k zasebnemu koncesionarju. Pri tem pacienti niso sami izrazili želje po operaciji drugje, temveč naj bi bili poklicani in jim je bila taka možnost ponujena. Trdi tudi, da so bili izbirani predvsem lažji primeri, pri katerih je bilo manj zapletov in krajša hospitalizacija.

Po njenem mnenju je s tem prihajalo do preskakovanja čakalnih vrst, saj so težji in zahtevnejši bolniki ostajali v čakalni vrsti v Novem mestu, medtem ko so lažji pacienti hitreje prišli na vrsto pri zasebniku. Škoda po njenem ni bila povzročena preusmerjenim pacientom, ki so bili operirani na napotnico in niso nič plačali, temveč tistim bolnikom, ki so zaradi takšne prakse čakali dlje in se niso mogli pravočasno operirati. Humarjeva obenem trdi, da je bila s tem finančno oškodovana tudi bolnišnica Novo mesto. Ker se zdravstvene storitve plačujejo pavšalno in temeljijo na povprečju vseh primerov, je po preusmeritvi lažjih pacientov bolnišnici ostal predvsem delež najtežjih in najdražjih primerov, plačilo pa je ostalo enako. Po njenem je šlo torej za sistemsko izkrivljanje, ki koristi koncesionarjem in škoduje javni bolnišnici.

V intervjuju je še dejala, da bi lahko zdravnik paciente operiral v okviru dodatnih programov v javni bolnišnici in po vrstnem redu, a po njenem tega ni želel storiti. Podporo kolegov razlaga z njegovo vlogo predstojnika kot mentorja in avtoritete, vendar meni, da razumevanje osebnih okoliščin ne more opravičiti neustreznih praks.

Humarjeva zdravniku zameri, da ni hotel krpati pokvarjenega sistema

V resnici celoten argument Golobove centralne planerke temelji na tem, da ortoped ni želel opravljati dodatnih programov. A pozor: dodatni programi so bili uvedeni kot gasilski ukrep, ker se javni zdravstveni sistem sesuva sam vase. Zdravnikov, ki sodelujejo v javni mreži, država nima pravice siliti, da te programe opravljajo za drobiž, kot si to predstavljajo na ministrstvu za zdravje. ZZZS namreč tako težje kot lažje primere po socialistični uravnilovki plačuje enako, takšna egalitaristična logika pa je podobna temu, da bi šel v avtomobilski salon za isti denar šel kupil Dacio ali Mercedesa. Ker jih v tako početje ne morejo prisiliti – zdravniki jih lahko zakonito zavrnejo – jim ne ostane drugega, kot da jih moralistično omalovažujejo in si izmišljujejo etične pomisleke, ki v resnici sploh ne obstajajo.

Še več: zdravnik je v resnici deloval v skladu z veljavno ustavo, ker ni želel delati več kot zakonsko dovoljenih 48 ur na teden. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da je delo zdravnikov, ki v povprečju presega 48 ur tedensko, protiustavno, saj lahko zaradi utrujenosti življenjsko ogroža bolnike. Državna sekretarka torej trdi, da zdravnik, ki ne dela protiustavno, bolnikom povzroča škodo.

Jasno je torej, da je zdravnik ravnal v skladu z veljavno zakonodajo in ustavo ter da se iz primera umetno ustvarja afera. Da ni šlo za nezakonito preusmerjanje pacientov – kar priznava tudi državna sekretarka –, kaže tudi dejstvo, da je koncesionar del javne zdravstvene mreže, operacije pa so bile opravljene na napotnico in v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pacienti zaradi tega niso bili finančno ali zdravstveno oškodovani, temveč so celo hitreje prišli do posega, kar naj bi bil osnovni cilj zdravstvenega sistema. Tudi v zasebnih bolnišnicah se namreč lažji primeri praviloma opravijo prej z namenom racionalizacije procesa.

Splošna bolnišnica Novo mesto iz zraka. (Foto: moja-dolenjska.si)

Humarjeva ob tem zamolči, da zakon pacientom omogoča svobodno izbiro izvajalca, zato ni nezakonito, če so obveščeni o možnosti hitrejše obravnave drugje. Problematizira organizacijsko prakso, ki je bila v sistemu dolgo znana in tiho dopuščena, predvsem zato, ker javni (državni) sistem ni sposoben opraviti vseh storitev v razumnem času. Zdaj pa ministrstvo to prakso, nastalo kot posledico slabega javnega zdravstva, retroaktivno razlaga kot nemoralno ali škodljivo. Motivacija ministrstva je pri tem jasna: odgovornost se neupravičeno prelaga na posameznega zdravnika, namesto da bi se priznalo, da gre za posledico slabih sistemskih nastavitev in pomanjkanja kadra.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti tako poskuša za nazaj spreminjati merila dopustnega ravnanja in se uporablja kot politično orodje za discipliniranje neposlušnih zdravnikov, pri čemer glavni cilj ni kazenski pregon, temveč javni pogrom.

I. K.