Društvo za zdravje srca in ožilja poziva k skrbi za žile

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pred evropskim dnevom žil, ki bo v sredo, opozarja na pomen skrbi za žile. Vzdržujmo zdrav življenjski slog, če pa imamo denimo sladkorno bolezen in zvišan krvni tlak, pazimo, da sta urejena, so pozvali na današnji novinarski konferenci.

Če bi žile odraslega človeka postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar štirikrat obkrožili Zemljo po ekvatorju, je pojasnil Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je predsednik društva. Nekateri podatki po njegovih besedah kažejo, da je samo v možganih za 167.000 kilometrov žil. V 75 letih življenja se pri človeku, težkem 70 kilogramov, preko žil pretoči kar za približno 221 milijonov litrov krvi, kar je skoraj ena četrtina Bohinjskega jezera.

Žile omogočajo vsaki celici telesa, da do nje pridejo kisik in snovi, nujne za preživetje, in odnašajo odvečne in škodljive produkte presnove. Hkrati so aktivne pri uravnavanju pretoka. Žile v grobem delimo na žile odvodnice, ki odvajajo kri iz srca, in žile dovodnice, ki jo vanj vračajo.

Na žile po Cevčevih besedah škodljivo vplivajo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kronične in lokalne vnetne bolezni, pa tudi nezdrave navade, kot je kajenje ali telesna nedejavnost. Ne nazadnje nanje škodljivo delujeta stres in depresija. Vsi ti dejavniki spreminjanje stene arterije, v njej se kopičijo holesterol in različne celice, tako da nastane aterosklerotična leha. Žilna stena postane vse bolj toga in nagubana, svetlina žile pa se oži. Zaradi tega se pretok krvi sčasoma upočasni in ne zadošča več za zadostno dostavo kisika in hranil tkivom, ki jih ta žila sicer oskrbuje.

Glede na to je po Cevčevih besedah prav, da za žile skrbimo že od otroštva dalje in živimo zdravo. Glavni vzrok za nastanek ateroskleroze so sicer povišane maščobe v krvi, zlasti holesterol LDL. Približno petina ljudi pa ima posebno obliko holesterola, ki se imenuje lipoprotein (a) in je še bolj povezan z aterosklerozo in srčno-žilnimi boleznimi. Za zdravljenje zvišane ravni lipoproteina (a) še ni zelo učinkovitih zdravil, a jih pričakujejo v bližnji prihodnosti.

Po pojasnilu Aleša Blinca s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana je najpogostejša bolezen arterij ateroskleroza, na drugem mestu pa so žilne izbokline ali anevrizme. Na venski strani žilja je najpogostejša bolezen vensko popuščanje. Najnevarnejša bolezen ven pa je venska tromboza, pri kateri v veni nastane krvni strdek.

Neinvazivna metoda za ugotavljanje srčno-žilne ogroženosti zaradi ateroskleroze je ultrazvočni pregled vratnih in dimeljskih arterij, je povedal.

Evropski dan žil je vsako leto na tretjo sredo v marcu. Letos je to 19. marec.