Društvo sodnikov porotnikov: Ljudstvo si ne želi, da bi bila mala sodna reforma sprejeta zgolj s preglasovanjem v državnem zboru

“Ljudstvo je tudi pravosodnemu ministrstvu zaupalo, da v njegovem imenu odgovorno in pravično opravlja oblast. Ljudstvo si ne želi, da bi bila mala sodna reforma sprejeta zgolj s preglasovanjem v državnem zboru, temveč da bi bila sprejeta s čim širšim družbenim soglasjem in z vključitvijo predlogov Društva sodnikov porotnikov Slovenije, ki v sodnih dvoranah predstavljamo in izvajamo sodno oblast za ljudstvo,” so jasni v Društvu sodnikov porotnikov.

Vladajoča koalicija hiti s sprejemanjem celotnega paketa zakonov o sodstvu, sodnikih, Sodnem svetu in državnem tožilstvu. Čeprav je opozicija pri tem opozorila na številne nejasnosti, sporne določbe in možnost političnega vpliva na imenovanja sodnikov, je bila ta večkrat preglasovana. Spomnimo, da je Društvo sodnikov porotnikov v nedavnem odprtem pismu opozorilo, da predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič pri pripravi sprememb zakona o sodiščih in drugih pravosodnih zakonih krši ustavo in izključuje glas ljudstva iz razprave o pravosodju. Predsednik društva Peter Hartman je poudaril, da mora biti reforma sodnega sistema sprejeta po javnem posvetovanju, ne pa znotraj zaprtih vrat koalicijskih sej.

Foto: STA

V zvezi s pripravo tako imenovane male pravosodne reforme so se v Društvu sodnikov porotnikov obrnili na pravosodno ministrico in ministrstvo za pravosodje. V samem uvodu so v zvezi s potrebo, da je ta sprejeta s čim širšim družbenim soglasjem in z vključitvijo predlogov Društva sodnikov porotnikov Slovenije, navedli, da bo s tem dan ljudstvu jasen signal, “da so pravila, zapisana v mali sodni reformi, sprejemljiva in razumljena kot pravična, kar je temelj za stabilen in zaupanja vreden pravosodni sistem, po katerem bodo sodnice in sodniki porotniki neodvisno in nepristransko odločali v sodnih postopkih”.

V nadaljevanju so v zvezi s sestankom na pravosodnem ministrstvu, 23. oktobra lani, spomnili, da so predstavili predloge in rešitve za izboljšanje delovanja prisedniškega sistema. “Od takrat je minilo skoraj eno leto, zato menimo, da bi bilo primerno, da se v okviru reforme upošteva tudi nekaj ključnih predlogov našega društva, ki bi pomembno prispevali k pravičnejšim sodbam in večjemu zaupanju javnosti v sodni sistem,” so bili jasni in navedli več konkretnih predlogov.

Za izločitev političnih organov iz postopkov imenovanja in potrjevanja

Društvo sodnikov porotnikov v zvezi s Sodnim svetom predlaga, da ta “ohrani najmanj enake dolžnosti in pristojnosti, kot jih ima po veljavni zakonodaji, ali pa se mu te še povečajo, zlasti na področju neodvisnosti in odgovornosti”. Menijo, da bi vanj moral imenovati tudi pravnike – predstavnike ljudstva iz vrst sodnikov porotnikov. S tem bi po njihovo prišlo do krepitve “videza neodvisnosti in nepristranskosti Sodnega sveta”. Zagovarjajo stališče, da se iz postopkov imenovanja in potrjevanja poklicnih sodnikov in sodnikov porotnikov izloči politične organe. Za namene spremljanja dela predsednikov sodišč, poklicnih sodnikov in sodnikov porotnikov (prisednikov) predlagajo, da bi kontrolorji na disciplinskem sodišču pri Sodnem svetu ugotavljali, če se pri delu spoštuje Ustava RS, zakoni in Evropska konvencijo o človekovih pravicah.

Poslanci poslanske skupine Svoboda (Foto: STA)

Izbor poklicnih sodnikov in sodnikov porotnikov preko javnega razpisa

Poklicne sodnike in sodnike porotnike bi bilo treba po njihovo izbirati preko javnega razpisa. Vsi kandidati, ki izpolnjujejo vnaprej določene pogoje, se lahko na razpis pojavijo, na nepristranski kadrovski komisiji pri Sodnem svetu pa je nato naloga, da se opravi sam izbor. Pri tem bi lahko pomagala tudi umetna inteligenca. “Sodni svet naj pri izboru ohrani diskrecijsko pravico. Pri izboru sodnikov porotnikov naj se upoštevajo: enakomerna regionalna zastopanost, najmanj srednješolska izobrazba in drugi vnaprej določeni kriteriji, o katerih se uskladita SS in MPRS.”

Predsedniki sodišč naj kazensko in materialno odgovarjajo za naklepne napake pri opravljanju službe

V zvezi z odpoklicem in odgovornostjo predlagajo, da se iz krivdnih ali začasno iz poslovnih razlogov poklicnemu sodniku s strani Sodnega sveta odpove delovno razmerje. “Sodnik porotnik pa se lahko razreši iz funkcije iz krivdnih razlogov, brez možnosti ponovnega imenovanja. Predsedniki sodišč naj kazensko in materialno odgovarjajo za naklepne napake, storjene pri opravljanju sodniške službe,” izpostavljajo in dodajajo, da poklicni sodniki ne smejo omejevati neodvisnosti sodnikov porotnikov. “Za uspešnost, prizadevnost in kakovost dela naj bodo poklicni sodniki in sodniki porotniki posebej nagrajeni,” ob tem dodajajo.

Za vključitev sodnikov porotnikov v vseh sodnih instancah

V delo vseh sodišč, razen Ustavnega sodišča RS, bi bilo treba po mnenju društva vključiti sodnike porotnike. Ob tem spominjajo, da tako velja marsikje, kjer sodstvo uživa visoko stopnjo zaupanja javnosti. “Izbor poklicnega sodnika in sodnika porotnika za mešani senat naj opravi umetna inteligenca ali računalniški algoritem, kar bi dodatno zmanjšalo možnost vplivov in okrepilo objektivnost,” so jasni in dodajajo, da bi bilo po dopolnjenem 65. letu starosti potrebno, da sodniki porotniki vnovič opravijo usposabljanje.

“V izjemnih primerih se lahko mandat sodnika porotnika podaljša do dopolnjenega 70. leta starosti,” ob tem pravijo. Za predsednike sodišča in sodnike bi se jim zdelo primerno, da bi se upokojili pri 70. letu starosti in s tem dali priložnost mlajši generaciji. V primeru, da bi še kdo želel ostati aktiven, bi se lahko po njihovo “vključil v častno funkcijo sodnika veterana, katere osnovna naloga bi bila svetovanje in prenos znanja mlajšim kadrom v sodstvu”.

Sodniško kladivo. Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

V Društvu sodnikov porotnikov Slovenije se čudijo nad neenotnim stališčem pravosodne ministrice. Ta namreč “na odboru za pravosodje javne razprave ne zagovarja, ko pa gre za dopolnitev prisedniškega sodnega sistema, javno razpravo podpira in jo celo sama predlaga”. “Naši pravni svetovalci poudarjajo, da bi morali biti sodniki porotniki ustrezno obravnavani v zakonu o sodiščih. Sodniki porotniki smo ustavna kategorija, zato menimo, da je kršen 3. člen Ustave RS, ki določa, da ima oblast v Sloveniji ljudstvo,” so kritični in opominjajo, da sodniki porotniki predstavljajo uradne predstavnike ljudstva, ki skupaj s poklicnimi sodniki izvajajo neodvisno in nepristransko sodno oblast. “Kakovostna in uravnotežena zakonodaja je temelj za večje zaupanje javnosti v sodstvo,” še poudarjajo in prosijo ministrico, da predloge vključi v nadaljnjo obravnavo male pravosodne reforme in omogoči resnično vključujočo razpravo o prihodnosti slovenskega sodstva.

Demokracija ne potrebuje tihe večine, ampak glas razuma, pravičnosti in poguma

V zvezi s tem pa so se obrnili tudi na poslance Državnega zbora RS in jih opomnili, da so “kot izključni nosilci zakonodajne oblasti in zastopniki volje ljudstva dolžni popravljati napake zakonodajalca, saj njihova funkcija ni zgolj formalna, ampak nosi globoko pravno, etično in politično odgovornost do državljanov in družbe kot celote”. “Molčanje, pasivnost, ali celo slepo glasovanje po navodilih političnih vodij pomeni zanemarjanje funkcije varuha zakonitosti in pasivno dopuščanje zlorab oblasti,” opozarjajo in dodajajo, da je poslanec najprej človek z lastno vestjo, šele nato politik.

Državni zbor (Foto: STA)

Občutek za pravičnost je tisti, ki se po mnenju društva od politika pričakuje. “Etična odgovornost pomeni, da poslanec ne sme molčati, kadar oblast sprejema ukrepe, ki kršijo temeljne vrednote demokracije, pravičnosti in človekovega dostojanstva. Politična odgovornost presega formalno glasovanje. Vključuje: delovanje v javnem interesu, ne v interesu strankarskih ali kapitalskih struktur; odprtost za dialog s civilno družbo; aktivno prisotnost v razpravah, tudi kadar so neprijetne ali politično tvegane. Molčanje večine poslancev ob očitnih zlorabah oblasti je zanikanje osnovne funkcije parlamenta kot foruma ljudstva,” so jasni in opozarjajo, da ko “poslanci molčijo tam, kjer bi morali govoriti, in čakajo, kjer bi morali ukrepati, postane njihov molk glas samovolje oblasti”. Ko se poslanci odpovedo razmišljanju in kritični presoji, po mnenju društva ne postanejo le brezbrižni, temveč sokrivi.

Ž. N.