DRUGI POGLED Ford Puma Gen-E: Nizke temperature so jo rahle zdelale, a zato ni nič manj zanimiva!

3 hours ago 23

ARTICLE AD

V skoraj vseh pogledih je električna izvedba zanimivejša, boljša, prilagodljivejša od običajne s termičnim motorjem. Razlike so kot noč in dan, a zadovoljstvo je povezano z upoštevanjem omejitev.

Pogosto se požvižgam na omejitve, ki jih postavi izdelovalec. Vedno skušam narediti korak naprej in tokratni test ni bil izjema. Po vseh »regelcih« je električna Puma najprej mestni avtomobil za mlajši ali starejši par, katerega otroci se nočejo več voziti z njima, in manj vozilo za daljše razdalje. Ni mi dalo miru. Odpeljal sem se v Prlekijo in nazaj ter po enkrat slabih dvajset minut zapravil na polnilnici. Razmere so bile res slabe. Dež in temperature blizu oziroma celo pod lediščem so seveda zahtevali davek in poraba ni bila blizu tiste, ki so jo v lepših razmerah dosegli novinarski kolegi.

Motor in pogon	124 kW (169 KM), 290 Nm; pogon na sprednji kolesi
Zmogljivosti	160 km/h; 8 s od 0-100 km/h
Baterija litij-ionska (NCM)	53 kWh (bruto), 43,6 kWh (neto)
Polnjenje (AC/DC)	11 / 100 kW (400 V arhitektura) – okoli 23 minut od 10 do 80 %
Poraba na testu	21 kWh na 100 km (uradna povprečna poraba 13,1 kWh)
Doseg	Do 376 km (ob doseženi porabi dejansko okoli 200 km)
Prtljažni prostor	523 – 1.283 l
Mere in medosna razdalja	4.214 x 1.805 x 1.555 mm; 2.588 mm
Masa vozila/največ	1.563 / 2.015 kg
Garancija	8 let na baterijo (ali 160 tisoč km), 5 let na ostalo
Cena	Od 32.128 € (konfigurator)

O Pumi sem pred testom slišal marsikaj. Da porabi od 15 do 17 kilovatnih ur na sto kilometrov, celo če del poti prevoziš hitreje po avtocesti. Z 21 kilovatnimi urami nisem bil niti blizu. Podroben pogled je sicer pokazal, da je okoli 20 odstotkov odnesla skrb za temperaturo v potniški kabini. Veliko, a to posredno dokazuje, da je v primernih razmerah mogoče doseči res dobro porabo. Razlog več, da bom test poskusil ponoviti poleti.

Električna izvedba se po obliki in notranji prostornosti ne razlikuje od običajne z motorjem na notranje zgorevanje, zato se ne mislim podvajati. Samo najnujnejša opazka. Čeprav je zadaj razmeroma dovolj prostora za ne previsoke odrasle, je Puma v moji glavi odličen »dvosed« glede na dolžino in nadpovprečno velik prtljažni prostor. Pod dvižnim pokrovom se namreč skriva prava mala »kraška jama«. S podvozjem na bolj trdi strani je udobje potnikov povprečno, saj ti na zadnji klopi čutijo večje neravnine. A nič hujšega. Teža baterije v dnu vozila se mora nekje poznati. Še dobro, da ne v vozni dinamiki, ki je glede na tehnične značilnosti dobra. Če se le ne odločiš za ekološki vozni način, ki za moj okus nekoliko preveč omeji motor.

Prednji del z digitalno instrumentno ploščo in večjim osrednjim zaslonom je primeren. Morebiti je vsega skupaj celo preveč, a po drugi strani je trenutni trend prenos večine upravljavskih elementov na sredinski zaslon. Všeč mi je njegova odzivnost, razumljivost in predvsem navigacijski sistem z načrtovalcem polnjenja med potjo. Ocena napolnjenosti baterije na cilju je večinoma delovala dobro. Enkrat je sicer po polnjenju in ponovnem zagonu navigacija zamrznila in je bil potreben ponoven vnos, sistem pa ne upošteva nadmorske višine pred vozilom. V primeru, da zaradi tega zaloga v bateriji ne zadošča, sistem prikaže opozorilo in predlaga iskanje bližnjih polnilnic.

Končno lahko rečem, da piskači, predvsem oni, povezani s sistemom zaznave omejitve hitrosti, niso pretirano glasni. Ravno nasprotno. Opozorijo dovolj diskretno, da ni nikakršne potrebe po izklopu. Všeč mi je način vožnje z enim pedalom, nekoliko manj pa dejstvo, da se način L na ročici menjalnika ponastavi po zagonu ali prestavitvi v vzvratno prestavo. To je bolj ali manj brezpredmetno, če imaš izbran prej omenjeni način. Velja pohvaliti še zadnjo kamero. Njena slika je ena boljših v zadnjem času in dovolj kontrastna, da ocena razdalje ni misija nemogoče.

Dve stvari Pumi preprečujeta, da bi bila popolna za dolge razdalje. Najprej baterija s kapaciteto slabih 44 kilovatnih ur in nato 100-kilovatno polnjenje. S tem sem imel kar nekaj težav. Pričakoval bi, da bo baterija po daljši vožnji primerno ogreta, a vseeno najvišjih moči pogosto nisem videl. Način vnosa mesta polnjenja v navigacijo ni najboljša rešitev. Zdi se mi, da bi moral imeti vsak električni avtomobil tipko, s katero bi na primer deset minut pred polnjenjem zagnal pripravo baterije. Seveda z jasnim obvestilom, ko je njena temperatura optimalna. Glede na doseženo krivuljo polnjenja ocenjujem, da je Pumo najbolj smiselno polniti, ko je baterija pod 15 in do približno 60 odstotkov, saj nato hitrost polnjenja hitro pade.

Po zaslugi električnega pogona je Pumo užitek voziti. Ohranjevalnik hitrosti in drugi vozni pomočniki delujejo dobro, vendar največ dinamike in užitka doživiš, ko je noga na stopalki za plin, roke pa trdno držijo volan na ovinkasti cesti pred teboj. Glede pomočnikov manjša opazka. V res hudem nalivu ohranjanje voznega pasu ni delovalo, kamera preprosto ni dobro videla črt. Čeprav Puma ne sodi med električne dirkače, v tej izvedbi nudi dovolj moči, na roko pa ji gre tudi ne pretirano velika masa.

Matjažev pogled: Sploh ni neprimerna za daljše poti

Pričakoval sem, da bo električna Puma bolj prijetna in zabavna za voznika (in tudi sopotnike) in glede tega nisem bil razočaran. Vse gre gladko, ni nikakršnega »zatikanja« in robatosti, ki se ju lahko občuti pri bencinski (oz. blago hibridni), morda ne bi bila odveč nekoliko močnejša rekuperacija. Tudi od moči je ne razganja, ni to nadomestek za različico ST, vendar je za vsakdanji promet več kot dovolj poskočna in hitra.

Vsekakor drži, da je bolj primerna za dva kot za štiri, kajti zadaj ni prav nič več prostora kot v kakšnem Peugeotu e-208 in manj kot denimo Hyundaiju Inster. Toda prtljažnika je ogromno, je pa treba v tisti luknji stvari nekoliko obložiti, sicer boste več čas poslušali udarjanje predmetov ob njene stene.

https://youtu.be/sCPWBZEXlYw

Podobno kot Marjan v Prekmurje, sem tudi sam izvedel daljši izlet. Iz Ljubljane sem štartal s polno napolnjeno proti Zagrebu, od tam pa sem šel domov na Gorenjsko. Tudi tako pot se da brez težav opraviti z dvema krajšima postankoma, kajti (segreta) baterija v osmih minutah pridobi 13 kW ali več, v 12 min pa 20 kWh, saj polnjenje dolgo vztraja pri približno 100 kW. Za primerjavo, v teh dneh sem z Elroqom 85 v 11 min napolnil za 22 kWh. Torej je Puma povsem konkurenčna tudi večjim vozilom z večjimi baterijami. Polnjenje je dovolj hitro, da voznik lahko brez pretiranega čakanj premosti tisto, kar zmanjka dosegu s polno baterijo. S polnjenjem do 100 odstotkov pa si ne bi delal skrbi, kajti to predstavlja vsega 80 odstotkov celotne kapacitete baterije. Seveda Puma Gen-E še vedno ni najbolj primeren avto za potovanje v Berlin, Amsterdam ali Pariz, toda za vse cilje do 500 km ne vidim večjega problema.

Težko je ocenjevati cene avtomobilov, ker pogosto ne vemo, kakšnih popustov so v resnici deležni kupci, tisto, kar piše na ceniku, je namreč bolj ali manj orientacija in osnova za »barantanje.« Še težje je to pri Fordu, ki omenja kup popustov in »bonov,« vendar vse v povezavi z odplačevanjem skozi več let (»financiranjem«). Glede gotovinskega popusta se boste morali pozanimati sami, a verjamem, da se da Pumo dobiti za boljšo ceno, kot jo vidite v zgornji tabeli, in če kupujete »drugi avto,« jo vsekakor imejte v mislih.