Drevesa niso samo za okras

V tej vročini se nehote spomnimo nepotrebnega poseka dveh veličastnih, stoletnih bukev v Parku Univerzale – in se vprašamo, kaj je šlo narobe s to družbo.
.

.
Ko je v Parku Univerzale v Domžalah padla druga 118 let stara bukev, sem 16. maja 2025 pisal občinski upravi (na osnovi zakona o dostopu do informacij javnega značaja) zahtevo, da mi pošljejo kopijo pogodbe z Arboretumom Volčji Potok o odstranitvi obeh dreves.
Že 21. maja 2025 sem dobil odgovor, kjer berem, da občina z Arboretumom ni sklenila pogodbe, ampak izdala naročilo v znesku 10.186,38 evra. Naročilo je bilo izdano na osnovi ponudbe Arboretuma z dne 3. aprila 2025. Ponudbi Arboretuma je priloženo ‘Strokovno poročilo’ njihovega arborista, kjer piše (cit.): »Počrnel les je bil prisoten v krošnji 25 m visoko. Napad mikrogliv nakazuje na razkroj in sušenje vej v krošnji. Na glavnih ogrodnih vejah na višini 20 in 15 m so začetni znaki trohnenja, ponekod je les že strohnjen. Trohnenje je na to višino prišlo iz korenin. Že v višini 30 cm nad tlemi se vidi močno razkrojen les z žepi votlih prostorov!« To je ‘strokovnjak’ ugotovil pri podrtem drevesu. Dne 7. januarja 2025 pa je s svojim sokoljim očesom na stoječem drevesu ugotovil (cit.): »Med podiranjem bukve ob cesti je prišlo do nesoglasja s strani Občine Domžale in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki z odstranitvijo nevarnih dreves ni bil seznanjen. Iz tega razloga smo morali prekiniti podiranje še ene popolnoma odmrle bukve, katere krošnja se je v letošnjem letu popolnoma posušila. « Zdaj pa sporočam vsem, ki berete te vrstice: občina je izdala naročilo za podiranje obeh dreves na osnovi le ene ponudbe, torej brez razpisa. Arboretum je izdal smrtno obsodbo obema veličastnima bukvama, izvedel posek dreves in si prilastil les prve bukve. To je šolski primer konflikta interesov. Druga bukev je bila letos spomladi lepo ozelenela, razen nekaj terminalnih vej visoko v krošnji. In zdaj veliki finale: telo popolnoma odmrle bukve, s počrnelim in strohnjenim lesom, je kupil mizar, ki bo iz močno razkrojenega lesa izdelal pohištvo. To pa je čarovnija!
Mene pa je gnala naprej raziskovalna žilica ljudskega detektiva. Piše, da ZVKDS ni bil seznanjen z odstranitvijo dreves. Oho, torej so podiralci dreves ‘pozabili’ obvestiti ZVKDS, čeprav se brez soglasja tega zavoda ne sme podreti nobeno drevo v Parku Univerzale, ki je zaščiten kot kulturna dediščina.
Zato sem 20. maja 2025 od ZVKDS zahteval:
»V Parku Univerzale v Domžalah sta odstranjeni dve bukvi v dokazani starosti 118 let (preštete letnice). Bukvi sta bili posajeni leta 1908 ob odprtju Tovame slamnikov, ki jo je zgradil tirolski podjetnik Oberwalder. Tako park kot objekt tovarne sta pod spomeniškim varstvom. Prva bukev je bila posekana v ponedeljek, 6. januarja 2025, brez vašega soglasja. Ob ogledu so trije mizarji povedali, da je les rdeče bukve zdrav in da bi ga takoj uporabili za izdelavo pohištva. Prisotna dva gozdarja sta izrekla, da bi z malce drevesne kirurgije lahko podaljšali življenje drevesa vsaj za dvajset let. Pred tednom dni so podrli drugo bukev, tokrat z vašim soglasjem. Tudi les te bukve je popolnoma zdrav in bo prodan mizarju. Tudi ta bukev je imela na vrhu krošnje le nekaj suhih poganjkov vej.
Ugotavljam:
1. Arborist Arboretuma Volčji Potok išče stara drevesa, ki jih zapiše poseku. Za omenjeni bukvi je napisal, da sta v fazi trohnenja, ker jih nažirajo glive. Svoje ‘strokovno’ mnenje predloži občinski komunali, ki v strahu podpiše pogodbo o takojšnji odstraniti dreves, ker ‘ogrožajo’ človeška življenja. Drugega mnenja ni.
2. Arboristovi izvidnici sledi sekaška ekipa Arboretuma, ki podre drevesa in si prilasti les, ki ga potem proda mizarjem ali pa zmelje v sekance, ki jih prav tako proda. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevam kopijo vašega soglasja za posek dreves. Zahtevo utemeljujem z ogorčenjem prebivalstva Domžal.«
Do današnjega dne, torej do 17. junija 2025 nisem prejel odgovora. Zadevo bom prijavil na Urad informacijskega pooblaščenca RS.
Da je uničevanje starih dreves problem Slovenije, lahko beremo v Strokovnih podlagah za zakonsko ureditev javne službe urejanja javnih površin že v septembru 2021. Tam zahtevajo vzpostavljanje novih partnerstev in inovativnih praks ter izvorno vlogo občin, ki pri urejanju javnih površin nimajo prostih rok. Praktično ne obstoji način javne obravnave ravnanja z mestnimi drevesi in nadzora njihovega sekanja. Prednjači nestrokovno obrezovanje in s tem uničenje večine dreves. Izstopa ugotovitev o nizki strokovni usposobljenosti kadra. Predvsem pa je izpostavljeno, da se izniči profitni interes pohlepnežev in njihovih plačancev. Morda vam je odveč moje ‘reševanje’ starih dreves, vendar nas je mnogo, tu in v tujini, recimo Alessandra Viola, producentka RAI, ki je dvakrat prejela italijansko državno nagrado za popularizacijo znanosti in poučuje okoljsko komuniciranje na univerzi Vita – Salute San Raffaele v Milanu. V knjigi Vprašaj rastlino (Založba Vida, 2025) piše: »Čudovite lipe v moji ulici so bile okleščene na štrclje, amputirane in prirezane. Brez krošenj, brez velikih čudovitih vej, ostala so samo še debla. Za delavci se je iz asfalta dvignila vrsta mrtvaških okleščenih štrcljev kot nekakšne lesene roke s stisnjenimi pestmi.«
Morda boste ogorčeni, ker se ob grozljivih pobojih nedolžnih ljudi zavzemam za mestno drevje, vendar sem prepričan, da kakor ravnamo z naravo tako ravnamo z ljudmi. Že Cankar je potožil: »Vse posekano, od debla do stebla … Skorja na štorih je čma, strnjena kri … « Danes so tla človeških mest prelita s črno, strnjeno krvjo nedolžnih ljudi. Ali bi evtanazirali človeka, ki ima glivice na palcu desne noge?

Anton Komat
Vir: Občinsko glasilo Slamnik, junij 2025

_____________________________________________________________________

Ogovor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
ZVKDS OE Kranj je 8.1.2025 prejel vlogo Občine Domžale za odstranitev bukev na parcelni št. 4176 k.o. Domžale (1959). Vlogi je bilo priloženo kratko mnenje arborista, ki je bilo pripravljeno v Arboretumu Volčji Potok, dne 16.10.2024 in 7.1.2025. Dopisu Arboretuma Volčji Potok iz dne 7.1.2025 so priložene fotografije o stanju notranjosti ene od bukev. Arborist je pregledal dve bukvi, vrsta Fagus sylvatica ‘Cuprea’, za kateri je bilo podano mnenje za odstranitev in nadomestitev z novimi. Razlogi za odstranitev so navedeni v arborističnem mnenju.
Skladno z arborističnim mnenjem je ZVKDS OE Kranj, dne 5.2.2025, izdal kulturnovarstveno soglasje št. 35101-0018/2025-2 za odstranitev dveh bukev in nadomestitev le-teh z novima, iste vrste. Pri tem je bilo podano opozorilo, da je treba preprečiti gaženje po območju novih dreves.
Kot je iz arborističnega mnenja zaslediti, naj bi bila hoja, zbijanje tal, uriniranje psov in ljudi ter podobno dejavniki za prezgodnji propad dreves. Arborist še zapiše, da bukvi še nista tako stari, da bi začeli sami od sebe propadati.
ZVKDS OE Kranj
________________________________________________________________

Odgovor zavoda Republike Slovenije za varstvo narave:
Zavod RS za varstvo narave lahko izdaja svoja strokovna mnenja le na območjih ali za drevesa, ki imajo naravovarstveni status. Omenjeni bukvi nista varovani  – nimata statusa naravne vrednote lokalnega ali državnega pomena niti nista zavarovani. Tako tudi za posek izvajalec ne potrebuje soglasja, saj po Zakonu o ohranjanju narave ni potreben.
Se pa vsekakor strinjamo z mnenjem, da so vsa drevesa dragocena in da je pred vsakim posekom potreben razmislek in posvet s stroko. V najslabšem primeru (če so drevesa bolna in strokovna sanacija ni več mogoča) ter je posek upravičen, se drevesa vedno lahko nadomestijo z novimi, mladimi in zdravimi.
Kot rečeno – Zavod RS za varstvo narave v primerih, ko drevesa nimajo naravovarstvenega statusa, nima pristojnosti, kot tudi nadzorne službe nimajo mehanizma ukrepanja.
Ter obratno – če bi drevo imelo status naravne vrednote in bi bilo v slabem stanju ter ogrožalo varnost ljudi in premoženja, bi bilo za posek potrebno naše strokovno mnenje v okviru katerega praviloma zahtevamo tudi mnenje arborista, ki ugotovi, da drugačna sanacija drevesa ni več mogoča.
________________________________________________________________________

Zdi se, da dreves v mestih ne ogrožajo več bolezni ali starost, temveč urbanistične odločitve – oziroma njihova odsotnost. Vse to pogosto na predlog politike in s podporo servilnih urbanistov (po naročilnici plačnika), z nameni, ki občanom ostajajo nejasni.