Dr. Peter Jambrek: Jankovič je Kučanu dal komando, naj Goloba obdrži – in s tem pripeljal levico do dna

“Jaz mislim, da je ljubljanski župan Zoran Jankovič dal komando Kučanu naj pozabi na Prebiliča in da je Golob je “naš človek”. To je bila pa druga napaka,” je dejal dr. Jambrek in dodal, da je prav ta poteza ena od dveh ključnih Kučanovih napak, ki sta pripeljali do tega, da bo naslednja vlada po njegovem mnenju zelo močna desno-sredinska.

Dr. Peter Jambrek je predstavil drugi del obsežnega zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek – področja in naloge nove vlade. Prvi del, ki je izšel junija lani, je obsegal 850 strani in 75 avtorjev, drugi pa okoli 300 strani z več kot 30 sodelavci. Oba skupaj, je poudaril gost, predstavljata intelektualni in programski temelj za novo obdobje, ki ga Slovenija potrebuje v času, ko se svet radikalno spreminja – ne le zaradi Donalda Trumpa, temveč na vseh ravneh kolektivne zavesti.

Jambrek je spomnil na začetek projekta, ki sega v oktober 2024, ko se je skupina intelektualcev, med njimi tudi Janez Janša, vprašala, kaj storiti v prelomnih razmerah. “Že smo slutili, da so časi tako prelomni, skoraj zgodovinski; več nekakšnih namigov je bilo v to smer, da bi se lahko nekako zgledovali po tistem, kar smo pisali – nekaj od nas je že takrat pisalo leta 1986, ko smo poleti pisali tisto 57. številko Nove revije,” je povedal in dodal, da je izhodišče bilo preprosto: svet se krepko spreminja, Slovenci pa moramo videti pot pred nami.

Prvi zbornik je bil po njegovem besedah predvsem raziskovalen in študijski, drugi pa bolj operativen, namenjen volivcem in prihodnji vladi. Kljub temu, da je Janez Janša želel nekaj krajšega in bolj oprijemljivega, je drugi del narasel na 300 strani, a vseeno ponuja konkretne predloge za dvanajst ključnih področij oziroma enajst resorjev. “Tu gotovo teh 12 področij oziroma 11 resorjev z kabinetom oziroma funkcijo predsednika vlade je nek dosti konkreten predlog za izhodišče neke nove vlade,” je poudaril Jambrek.

Foto: zajem zaslona

Eden najbolj presenetljivih delov pogovora je bil opis medijske tišine okoli obeh knjig. Prvi zbornik so glavni mediji še nekoliko omenili, drugega pa ne – ne nacionalna RTV, ne Slovenska tiskovna agencija. Jambrek je to ironiziral: “Mislim, da je to sijajno. Sijajen dokaz tega, da je ta knjiga neka nevarna knjiga in da ta beseda s veliko začetnico, objavljena v tej knjigi, nekomu leži najboljše.” Dodal je, da sta knjigi dosegli “popolno cenzuro v režimskem tisku, v režimskih medijih, televizijah, časopisih – kot da knjige ni”.

Intelektualno siromašna levica

Po njegovem mnenju levica ni pripravila nobenega primerljivega odgovora, kar kaže na intelektualno izčrpanost. Namesto tega so se pojavili intervjuji Milana Kučana in Nika Toša v Delu, ki sta hvalila Golobovo vlado in strašila pred opozicijo. Jambrek je Kučanov intervju označil za “intelektualno siromašen” in “popolnoma zlagan”. “Človek, ki je to delal vse svoje odraslo življenje in se boril za to revolucionarno, komunistično ustavno ureditev, jo vodil operativno – pa zdaj meni soli pamet v tem, da sem avtokrat, ki sem proti njegovi demokraciji,” je dejal in dodal, da je med branjem “res intelektualno trpel”.

Podobno kritičen je bil do Nika Toša, ki je Roberta Goloba primerjal z Janezom Drnovškom. Jambrek je spomnil, da je Drnovšek vsaj imel vizijo in je bil kritičen do Kučana, medtem ko pri Golobu vidi le “pokorščino in skromno priznanje vodilne vloge partije”. Goloba vidi kot manj pomembnega operativca, ki mora slediti idejni liniji, ki se z leve promovira, je povedal in dodal, da je slovenska levica danes v rokah skrajnega levega krila, podobno kot v časih centralnega komiteja.

Komando je dal Janković

Tu je Jambrek razkril, kaj po njegovem meni, da je šlo narobe pri Kučanu. Prva napaka naj bi bila, da je v Golobovo vlado vpeljal premočno radikalno Levico, ki je prinesla etatistično zapravljanje in davke. Druga pa prav Jankovičeva “komanda”. Kučan naj bi namreč raje videl Vladimirja Prebiliča, a je Jankovič po Jambrekovem prepričanju posegel in rekel: Golob ostane. “Najprej je moj odgovor za to, ker je Kučan kljub svoji politični inteligenci naredil napako. […] A je to napako naredil zato, ker je napačno precenil možnosti ali je pa to napako naredil zato, ker mu je nekdo ukazal?” je vprašal in odgovoril sam.

Vse to po Jambrekovem mnenju kaže na globoko krizo Slovenije. Država je po njegovem “na dnu”, tranzicija iz komunizma v demokracijo pa nikoli ni zares končana. “Vsa ta vlada in ta koalicija nikoli ni odpirala problemov zato, da bi jih reševala. V naravi te oblasti in njene vlade […] je na vse kriplje, na vse načine, kolikor je mogoče, tudi s silo, ohraniti obstoječe stanje in svoje položaje,” je poudaril. Dodaja, da so se nekdanji komunisti preoblekli v liberalce in demokrate, a ostali isti.

Kljub temu Jambrek vidi upanje v volitvah. Pričakuje zelo močno desno-sredinsko vlado, ki bi lahko sodelovala med Janšo, Anžetom Logarjem, Jernejem Vrtovcem, Tino Bregant in Markom Lotričem. “Moji otroci […] so rekli: Mi te vlade nočemo več videti. […] Gremo na ziher, gremo na Janšo,” je povedal kot primer, da se tudi del levih volivcev obrača. Če pa bi levica kljub vsemu zmagala, bi po njegovem prišlo do finančnega razsula, kaosa na ulicah in popolne osamitve Slovenije v Evropi in NATU.

Na koncu je Jambrek poudaril pomen obeh zbornikov: nista napisana za množično branje ob večerji, sta pa “izjemno pomembna, ker ni nekega kolektivnega zavedanja, nekega soglasja na nacionalni ravni o ključnih problemih”. Upal je, da bosta postala temelj za novo obdobje – če bo zmagala stran, ki je pripravljena probleme reševati, ne pa jih zamolčevati. V času, ko se Slovenija sooča z najglobljo krizo po osamosvojitvi, je po njegovem mnenju Katedrala svobode ponudila ne le diagnozo, temveč tudi recept za okrevanje.

A.H.