‘Dovolila, da so ji prodali ljubljanske predsodke” …

Večina (17 od 30) občinskih svetnikov novomeškega občinskega sveta je novomeško poslanko iz vrst Gibanja Svoboda Jožico Derganc pozvala k odstopu. Očitajo ji, da je v preteklosti v državnem zboru glasovala proti zakonskim predlogom, ki jih je v državni zbor vložilo 11 občin jugovzhodne Slovenije in bi reševali tudi romska vprašanja, kot tudi, da kot poslanka ni naredila ničesar, da bi se v tej smeri na državni ravni kaj premaknilo.

Zdaj se je dodatno z daljšim zapisom na spletu oglasil še Marko Dvornik iz svetniške skupine NSi v novomeškem občinskem svetu. Takole je zapisal:

1. Poslanko iz Novega mesta in svetnike Svobode sem pravočasno in dobronamerno opozoril na občinski seji jeseni 2023, da so njihove fraze o “prizadevanju”, “sistemskem pristopu”, “skupni krivdi”, “nestrpnosti domačinov” ipd. v resnici besede izgovorov, ki prihajajo iz Ljubljane in so besede sabotaže sprememb, ki razmere na terenu porivajo proti katastrofi, ki se je potem čez dve leti tudi zgodila. Ljubljana je polna predsodkov o romski problematiki in z leporečenjem o skupni krivdi se ne bodo razbili.

2. Poslanka iz Novega mesta bi morala vedeti, da občina Novo mesto porabi 3x več svojega denarja, kot ga dobi od države za izboljševanje življenja Romov. Nobene finančne koristi nimamo od teh težav. Vsi imajo vodo in vsi imajo legalen števec elektrike, za katere je zastavil glavo novomeški župan, ker v Ljubljani nihče ni imel tega poguma. V resnici Ljubljana poruši ves trud občin – recimo, kako je 15 Romov program zaposlitve zapustilo po prvi plači, ko so videli, kako malo jim na koncu meseca ostane v primerjavi z življenjem na sociali. Državni aparat, pod koordinacijo Luke Mesca, ki bi prvi moral odstopiti, zadnje dni dokazuje, v čudežnih akcijah Fursa in policije, da bi že prej lahko naredil bistveno več. Dokazuje, da torej JE Ljubljana sabotirala spremembe, ker ni bila vodena in ni imela motivacije. Namesto tega poslanka poskuša razvodeniti jasno sliko odgovornosti z nizanjem očitkov vsem drugim, razen osebi v ogledalu ne. Vsem je jasno, kdo ima danes oblast in kdo je odgovoren za vladanje, samo poslanki koalicije ne.

3. Poslanka v svoj zagovor niza očitne neresnice. Recimo, od zakonov, ki so jih sprejeli, je le 10% tistega, kar so predlagali župani pa še teh 10 % CSD ni izvajal dosledno. Govori, da se je ta zakon izvajal po avtomatizmu, župan Šentjerneja pa trdi ravno obratno: od 1900 € je CSD pretvoril v materialne stvari samo 200 €. Kako to?! Od vseh zakonov, ki so jih sprejeli, niti eden ni imel učinka. Poslanka ne zna povedati, koliko se je dvignil obisk otrok v šolah, koliko Romov se je trajno vključilo v delo, koliko orožja je bilo zaseženega, koliko kazni je bilo plačanih, koliko dolgov državi poravnanih, koliko osnovnošolskih nosečnosti preprečenih …? Ko so se sprejemali ti zakoni, se poslanka niti 1x ni postavila v obrambo županom, ko so trpeli poniževanja in zmerjanja v razpravah Državnega zbora.

4. Da politična in novinarska elta v Ljubljani živi v mehurčku svojega prav, je sicer težko gledati, ampak da enako latovščino očitkov poslušamo od Novomeščanke, ki bi morala kot lev zagovarjati vidik rojakov pa terja poziv k odstopu, saj poslanka sama svoje opustitve dolžnosti ne vidi.

5. Pri zahtevi za odstop oblasti, ki ni opravila svoje naloge, ne gre za iskanje pozornosti, ampak za uresničevanje klicev z Glavnega trga. Novomeška poslanka Gibanja Svoboda je del te nesposobne oblasti. Če bi bil kdo drug na oblasti, bi odstop zahtevali od njih.

6. Poslanka pravi, da vidi zgolj skupno krivdo, svojih napak pa ne. Ne razume, kako veliko vlogo v tragediji ima Ljubljana, ki dosledno sabotira trud vseh ostalih. Še vedno je zanjo nepomembno, kdo vodi policijo, CSD, Furs, šole. Še vedno ne zmore odgovora, kdo ni motiviral in koordiniral državnega aparata. Vse te pisarne so v Ljubljani. Vse odgovarjajo njenemu predsedniku iz njene stranke.

Poslanka bi se lahko častno umaknila, dokler je to še imelo smisel. Danes lahko ima svoje mnenje, ampak svoje mnenje bo imela tudi volilna skrinjica. V Novem mestu ne bo več izvoljena! Predstavnik Novega mesta mora biti pripravljen dati glavo na prodaj za svoj kraj, poslanka Svobode pa je dovolila, da so njej prodali ljubljanske predsodke.”

A. V.