Dokument, ki so ga umaknili: zakaj oblast cenzurira znanstvene podatke o slovenski oskrbi s prehrano?

V javnost je prišla strokovna publikacija o slovenski oskrbi s prehrano, ki je čez noč izginila s spleta. Davkoplačevalce je stala več kot 53.000 evrov, njen namen pa je bil javnosti ponuditi celovit in strokoven vpogled v stanje prehrane, kmetijstva in okoljskih vplivov v Sloveniji. A kmalu po objavi je dokument izginil, a ne zaradi strokovnih napak, temveč zato, ker se njegovi zaključki niso skladali z demagoškimi pogledi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki že dlje časa v javnosti promovira enostransko podobo o škodljivem mesu in problematični živinoreji. “Poglejte, kako aktivisti iz ozadja poskušajo krojiti vaš jedilnik in cenzurirajo znanost, ko ta ne pleše po njihovih notah”.

Avtor teh razkritij je uporabnik družbenega omrežja X, ki je prišel do originalnega, necenzuriranega dokumenta in ga tudi v celoti objavil. Po njegovih navedbah dokument dokazuje dvoje: da Slovenci ne jemo preveč mesa in da krave niso glavni uničevalec podnebja.  Prav ti sklepi pa naj bi bili za del politike in z njo povezanih nevladnih organizacij nesprejemljivi. Ob vprašanju, kdo je zahteval umik dokumenta, se je na dogajanje odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal: “Očitno se je spet vmešala neizvoljena nadpredsednica @vladaRS”.

Ko stroka trči ob slovenske NVOktiviste
Zgodba se začne konec lanskega leta, ko je Agencija RS za okolje (ARSO) javnosti predstavila obsežno publikacijo z naslovom Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji. Gre za dokument, ki ga je več kot leto dni pripravljalo enajst strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) in naj bi služil kot referenčen prikaz stanja slovenske prehrane, kmetijstva in okoljskih vplivov. Namesto tega je publikacija kmalu po objavi izginila tako s spletnih strani ARSO kot tudi KIS. Uradna razlaga je govorila o »neusklajenosti« z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Toda vpogled v vsebino razkriva, da spor ni nastal zaradi napak, temveč zaradi zaključkov, ki rušijo uveljavljene politične in aktivistične narative.

Foto: X

Mit o z mesom prenažrtim Slovencem
Najbolj politično občutljiv del poročila se skriva v poglavju z naslovom Miti in resnice. Avtorji se v njem lotijo ene najbolj pogosto ponavljanih trditev v slovenskem javnem prostoru: da Slovenci pojemo bistveno preveč mesa in da smo po porabi v evropskem vrhu. Strokovnjaki KIS to trditev izrecno označijo za mit.

Ob tem opozarjajo na pogosto zlorabo statistike in manipulacijo s podatki, saj uradni podatki o “porabi mesa” običajno vključujejo tudi kosti, odpadke pri razseku, tehnološko izgubo ter celo meso, namenjeno za hišne ljubljenčke. Ko se ti elementi odštejejo in se upošteva dejanska prehranska poraba, se slika bistveno spremeni. Slovenija se po realni porabi mesa uvršča v povprečje Evropske unije in držav OECD, brez kakršnihkoli ekstremov.

Foto: X

“Takšen zaključek je neposreden udarec za prizadevanja Strateškega sveta za prehrano in dela okoljskega ministrstva, ki zagovarjata uvedbo ukrepov za zmanjšanje porabe mesa, vključno z morebitnimi davčnimi obremenitvami ali spremembami v javnih zavodih. Če uradna državna publikacija trdi, da problem prekomerne porabe pravzaprav ne obstaja, odpade ključni argument za restriktivne ukrepe”, je zapisal avtor teh razkritij.

Kdo res onesnažuje Slovenijo?
Drugo poglavje, ki “je verjetno povzročil preplah na Ministrstvu za okolje“, obravnava vpliv kmetijstva na podnebne spremembe. Medtem ko se v javnih razpravah pogosto ustvarja vtis, da je živinoreja glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov, publikacija navaja uradne podatke ARSO, ki kažejo drugačno sliko. Kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov, medtem ko promet in energetika skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov emisij.  “Publikacija s tem postavlja živinorejo v realen okvir in zavrača tezo, da je zmanjšanje števila goveda čudežna rešitev za slovenske podnebne cilje”.

Še več, avtorji poudarjajo pomen živinoreje za slovensko krajino. Velik del kmetijskih površin namreč predstavlja absolutno travinje – strma ali manj rodovitna zemljišča, kjer pridelava poljščin ni mogoča. Na teh območjih je reja prežvekovalcev edini način za pridelavo hrane. Brez živinoreje bi se takšna zemljišča zaraščala, prehranska samooskrba pa bi se dodatno zmanjšala. Ta vidik v javnih razpravah pogosto ostaja prezrt.

Foto: X

Soja in amazonski pragozd
Avtorji poročila se dotaknejo tudi pogosto uporabljanega argumenta o uvozu soje zaradi katere naj bi trpel amazonski pragozd. Pojasnjujejo, da Slovenija za krmo živali ne uvaža sojinega zrnja, temveč sojine tropine, ki so stranski produkt pri proizvodnji olja. Poleg tega večina soje, ki pride v Luko Koper, ni namenjena slovenski porabi, temveč tranzitu v države, kot sta Avstrija in Madžarska. Kljub temu se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da slovenska živinoreja neposredno prispeva k uničevanju Amazonije.

Foto: X

Cenzura pod pretvezo usklajevanja
V tem kontekstu se uradna razlaga ministrstva o “neusklajenosti” dokumenta bere kot evfemizem za politično intervencijo. Kmetijski inštitut Slovenije je pri pripravi publikacije uporabil ustaljene, mednarodno priznane metodologije in podatke, ki jih stroka uporablja že vrsto let. Razhajanje se ni pojavilo pri številkah, temveč pri njihovi interpretaciji, pravi avtor razkritja. Dr. Maja Kožar s KIS je za medije tudi potrdila, da umik publikacije vidijo kot neupravičen, saj gre za strokovno delo, namenjeno javnosti.

Foto: X

“A vpletanje politike v strokovne objave odpira nevaren precedens: ali v Sloveniji podatki o okolju in hrani veljajo le, če potrjujejo prepričanja vladajoče garniture in z njo povezanih nevladnih organizacij?

Publikacija Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji je tako postala paradoks: plačana je bila z javnim denarjem, da bi javnost obvestila o dejstvih, a je bila pred isto javnostjo skrita, ker dejstva niso bila prava”, je zaključil avtor in tudi dodal povezavo za celoten dokument, katerega lahko tudi sami preučite.

Sara Kovač