5 days ago
7
ARTICLE AD
V Sloveniji je pred nekaj meseci završalo. Štirje najstniki so z lažnim profilom domnevnega 14-letnega fanta na spletu pretentali 40-letnega moškega – nekdanjega župana Dornave – in ga zvabili na zmenek. Srečanje se ni končalo s pogovorom, temveč z obračunom. A pozor: po naši zakonodaji je kazensko odgovorno vedenje mladih, ne pa odraslega moškega, ki se je na zmenek z “mladoletnikom” odzval.
To ni črno-bela zgodba. V resnici gre za precej temnejši odtenek sive, ki z vsakim takim primerom opozarja na eno in isto težavo: kazenski zakonik, zastarel, nedorečen, v marsičem slep za nevarnosti, ki prežijo na otroke v digitalnem svetu.
Ko se pedofilija prikrade skozi zaslon
Vemo – otroci niso več “samo” na igriščih. So na Snapchatu. Na TikToku. In tam niso sami.
Spletni grooming ni teorija – je vsakodnevna praksa. Odrasla oseba, pogosto premetena in digitalno izurjena, vzpostavi stik z mladoletnikom, se mu prikupi, počasi prestopa meje zaupanja … in nato predlaga srečanje. Ali še prej – pošlje fotografijo. Včasih eksplicitno. Pogosto neprimerno.
Po podatkih Inštituta za varnostno kulturo iz leta 2023 je kar 45 % slovenskih najstnikov že doživelo spletno nagovarjanje s strani odrasle osebe.
To je skoraj vsak drugi mladostnik.
Na portalu RTVSLO so zapisali, da je vsak drugi najstnik, ki so ga povprašali na ljubljanskih ulicah, priznal, da je bil žrtev vsaj prve faze groominga – torej spletnega navezovanja stika z nekom, ki ima jasen cilj: fizični stik.
Ena izmed deklet je svojo izkušnjo strnila tako:
“Dodala sem nekoga na Snapchatu, ki ga nisem poznala. Prva slika, ki sem jo prejela, je bila slika genitalij. Bila sem šokirana in nisem vedela, kako reagirati.”
Na to ni pripravljena nobena najstnica. In nobena šola te ne nauči, kaj narediti, ko se nekaj takega zgodi. Staršem pa otroci pogosto sploh ne povedo – ker jih je sram. Ker jih je strah. Ali pa preprosto … ker si mislijo, da jim tako ali tako ne bodo verjeli.
Ko zakon caplja desetletje za realnostjo
Slovenski kazenski zakonik (KZ-1) je zadeva resne razprave. Ne po naključju. Po njem spletno navezovanje stika z mladoletnikom ni kaznivo, če do srečanja – ali spolnega odnosa – ne pride.
To pomeni: če nekdo piše otroku. Mu pošilja namige. Vpraša, če se dobita. A na koncu pride na zmenek in se nič ne zgodi (ali pa ga nekdo ujame) – ni prekršil zakona.
Pravni strokovnjak dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Maribor je za RTV Slovenija jasno povedal:
“Če ni ob tem še srečanje z namenom spolne aktivnosti, sam pogovor sam po sebi ni kazniv, čeprav bi moral biti. Druga stvar pa je, da je kazen za tako pogovarjanje s srečanjem zelo nizka. Gre za enoletno zaporno kazen, kar pomeni, da če nekdo samo poskuša se dobiti z otrokom, pa mu to ne uspe, to samo po sebi ni kaznivo.”
Problem? Enostavno: zakonodaja ne ščiti otrok, temveč omogoča plenilcem manevrski prostor.
Statistika?
Od leta 2003 do 2013 – deset let – je bila v Sloveniji vložena samo ena obtožba za spletno nagovarjanje mladoletnika.
Ena. V celem desetletju.
Izrečena obsodba? Nobena. (Vir: Ministrstvo za pravosodje)
Ta statistika ni “stara zgodba”. Ker tudi danes, kljub boljši opremljenosti in večji digitalni ozaveščenosti, večina teh primerov nikoli ne pride do sodišča. Zakaj? Ker zakon – ne sledi resničnosti.
Tudi v primeru iz Dornave ni jasno, ali bo 40-letnik sploh kazensko odgovarjal. Medtem pa štirje mladoletniki – ki so uporabili lažni profil, da bi razkrili plenilca – sedijo skorajda na zatožni klopi.
Ljudje pravijo: dovolj je bilo
David Kodba, avtor peticije Zvišanje kazni pedofilom in posiljevalcem, je povedal:
“Nekaj bi bilo treba narediti, ker to, kar se dogaja zdaj, je grozljivo.”
Peticija, ki je zaživela na spletu v začetku aprila, je zbrala več kot 10.000 podpisov v dveh dneh. Ljudje očitno vedo, da je težava resna. Morda bolje kot državni vrh.
In ne – ne gre samo za obsodbe. Gre za to, da otrok ni zaščiten že preden postane žrtev.
Primeri iz tujine?
Združeno kraljestvo? Tam je dovolj že vzpostavljanje stika z namenom spolnega izkoriščanja – ni treba, da do srečanja sploh pride. (Vir: UK Sexual Offences Act 2003)
Nemčija? Tudi. Nizozemska? Enako.
Slovenija? Ne.
Če bi Slovenija zakon uskladila s praksami EU, bi lahko organi pregona že v zgodnji fazi preprečili grožnjo – namesto da čakajo, da “se zgodi nekaj hujšega”. Ali da otroci nosijo posledice – psihične, čustvene, včasih telesne.
Zavest – in zakon – morata dozoreti
Eno je, da mladi na spletu potrebujejo več zaščite, izobraževanja, pogovora. Drugo pa – da država mora imeti mehanizme, ki plenilce ustavijo pred vrati, ne šele v sodni dvorani.
Ker trenutno? Smo v položaju, kjer najstnica prejme sliko moških genitalij, nekdo drug napiše 13-letnemu fantu “si sam doma?”, odrasel moški pride na dogovorjeno srečanje z mladoletnikom – in nič od tega ni (nujno) kaznivo. Dokler se ne zgodi tisto najhujše.
Kazenski zakonik 2.0 – zdaj, ne jutri
Zato se po dornavskem primeru niso oglasili samo uporabniki družbenih omrežij – ampak tudi pravniki, učitelji, psihologi. Skoraj vsakdo, ki se dnevno srečuje z mladimi.
Najbolj glasni so pa tisti, ki so že doživeli, kaj pomeni biti otrok v digitalni džungli brez kompasa.
“V bistvu se mislim, da se niti ne zavedaš, kaj se ti je zgodil. In pač samo rečeš ja, en čudak, še en čudak, in pač ostane pol to v tebi.” (izjava najstnice, posneta za RTVSLOinfo)
Če to ni dovolj za spremembo, potem ne vem, kaj je.
Kazenski zakonik mora – preprosto – zrasti skupaj z realnostjo, ne ostati ujet v prejšnjem stoletju. Ker otroci niso tisti, ki bi morali nositi breme praznine v zakonu.
In če obstaja trenutek za ukrepanje, potem je ta trenutek – zdaj.
Vir: RTV Slovenija (RTVSLO), Pravna fakulteta Maribor, Inštitut za varnostno kulturo, Ministrstvo za pravosodje, UK Sexual Offences Act 2003
Pripravil: N. Z.
The post “Dodala sem ga na Snapchatu, pa mi je poslal sliko spolovila” – in to ni kaznivo? first appeared on NaDlani.si.
English (US)