Dnevi so kratki, leta pa dolga

Za nami so neobičajno kratki dnevni, so izmerili astronomi. Letošnji 9. julij je bil 1,3 milisekunde krajši od povprečja za ta del leta. Še krajši dnevi se obetajo v naslednjih tednih, saj naj bi bila 22. julij in 5. avgust kar za 1,38 in 1,52 milisekunde krajša od pričakovanj. Da bodo prav ti dnevi najkrajši, je odgovorna Luna, ki bo tedaj najdlje od ekvatorja (inklinacija bo največja). Luna je odgovorna za spreminjanje dolžine dneva na Zemlji že od prazgodovine. Ko so po Zemlji romali dinozavri, so bili dnevi kakšne pol ure daljši. Fizikalno gledano Luna prek plimskih sil Zemlji krade vrtilno količino. Ko se sama počasi oddaljuje - kakšne štiri centimetre na leto - se njena vrtilna količina povečuje, zato se mora Zemljina zmanjševati. Dnevi so tako v povprečju čedalje daljši, tekom leta pa pričakovano variirajo. Eni najkrajših dni se zgodijo, ko je na severni poluti poletje, pozimi pa so daljši. Opevanih 86400 sekund je celoletno povprečje, ki se zelo počasi povečuje (približno dve milisekundi vsako stoletje). A dejanska dolžina dneva - pri čemer govorimo o rotaciji planeta - se včasih tudi skrajša, saj nanj vplivajo tudi manj predvidljivi dejavniki. Zemlja je aktiven planet, kjer je poleg tektonske aktivnosti pomemben dejavnik še živa narava vključno s človekom. Kratkotrajni trend skrajševanja dneva, ki smo mu priče zadnja leta, pa je odgovoren tudi za umanjkanje prestopnih sekund. Zadnjo smo imeli davnega leta 2016. [st.slika 75636]