Dislocirana enota: Kosovel – matineja na FSF 2026

Piše: Matej Krajnc

Največji slovenski filmski festival (Teden domačega filma je žal ugasnil že pred desetletji) je letos v svojem matinejskem sporedu gostil tudi neodvisno filmsko produkcijo. Četudi je ura predvajanja, 9 zjutraj, za predvajanje neodvisnih avtorskih del nenavadna, je vendarle vesela novica, da je film gostoval na festivalu in s tem dobil še dodatno potrditev, ki se je med občinstvom že utrdila na nekaj poprejšnjih predvajanjih v Kinu Šiška, Sežani, na sedežu Društva slovenskih pisateljev in v celjski osrednji knjižnici. S predvajanjem na FSF se promocijska pot filma še ni končala, saj si ga bomo lahko ogledali vsaj še v Mariboru in ljubljanskem Rogu, v letu 2027 pa morda popotuje tudi na Obalo.

Avtorica filma Margareta Kržič v slovenskem filmu ni neznano ime, saj je posnela že čedno peščico zanimivih filmskih del krajšega formata, dotični film pa je še prav posebej vreden ogleda, saj je plod dolgoletnega dela (skorajda) ene same osebe, posnet je domala brez sredstev in kot tak odličen primer t. i. hibridnega avtorstva, ki se na zunaj sliši imenitno in neodvisno, a s seboj prinaša tudi nekatere manj svetle plati umetniškega ustvarjanja, ki jih tokrat pustimo ob strani; marsikaj o nastanku filma boste lahko prebrali v prihajajoči znanstveni monografiji Margarete Kržič, ki osvetljuje genezo pričujočega filma in plesnega filma Tlenja, ki ga je posnela v okviru magistrskega študija na Kostumografiji UL AGRFT.

Film Dislocirana enota: Kosovel prihaja na platna ob prvem času, zeitgeistovsko, ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela, v letu, ko izhaja tudi mnoštvo pesniških izborov in monografij o njegovem delu. A film je začel nastajati leta 2024 v kostumskem fundusu RTV SLO, neodvisno od prihajajočega jubileja. Ni spoiler, če povemo, da ne gre za klasičen dokumentarni film o Kosovelovem delu, ampak za konstruktivistični film o vsakdanjem življenju z aspekta študentke, ki dela v fundusu in navdušeno bere Integrale. Kosovelova poezija je tako zgolj podlaga, ontološki fundament za beleženje utripa fundusa, utripa mesta in slehernika, ki prešteva čas morda zgolj po inerciji, morda pa niti ne tako zelo naključno. Film je posnet na mobitel in vešče zmontiran v kolaž poezije (Kosovelove in tudi avtorske), (avtorske) glasbe (Margareta Kržič, Mileta Grujić …) in vsakdanjika; ta je seveda vse prej kot običajen in ni omejen na fundus, pač pa se znajdemo na različnih lokacijah, med seboj povezanih z anticipacijo poetičnega ontološkega momenta.

Pričujoči film je film podtalja in v njem se ves čas kaj dogaja v ozadju, zato je priporočljiv večkratni ogled s fokusom na različne podstati. Pozoren gledalec bo ob vsakem ogledu znova presenečen, kaj lahko ponudi spretno domišljena, a zelo svojstvena in nenavadna, neortodoksna “zgodba” o urbanem, poetičnem in vsakdanjem. No, pa vam vržemo kost.