Direktor WHO za Evropo na Bledu za ohranjanje zdravstva v vrhu politične agende

V Sloveniji se v okviru 11. srečanja Pobude malih držav, ki danes in v torek poteka na Bledu, mudi regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Henri P. Kluge. Izpostavil je številne izzive zdravstva in opozoril, da mora tudi v tem času povečevanja izdatkov za obrambo zdravstvo ostati prioriteta.

Kot je pojasnil Kluge, so male evropske države zelo raznolike, a se soočajo s številnimi enakimi izzivi na področju zdravstva. To so omejeni človeški viri s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, omejeni finančni viri zaradi manjšega števila prebivalcev, hitra preobremenitev v primeru izbruha kakšne bolezni ali naravne katastrofe in manjša pogajalska moč proti farmacevtski industriji za zagotavljanje finančno dostopnih, zlasti novejših zdravil.

Zaradi tovrstnih izzivov je bila leta 2013 tudi ustvarjena Pobuda malih držav, ki združuje 12 evropskih držav. Odtlej se je svet že zelo spremenil, je izpostavil Kluge. Pojavili so se novi vojaški konflikti, več je posledic podnebnih sprememb, pod velikim pritiskom je zaupanje v javne institucije, družbe se starajo, s čimer se povečuje število zdravstvenih stanj, rastejo tudi izzivi na področju duševnega zdravja.

Zato na zasedanju na Bledu razpravljajo o novem evropskem kompasu oziroma strategiji. Kot je pojasnil Kluge, imajo države težave pri ohranjanju zdravstva na vrhu politične agende, ker gre toliko denarja v obrambo. “Vodstvu držav in vlad in treba razložiti, da nobena država ne more biti varna brez investicij v zdravstvo, v zaloge zdravil in cepiv, v kapaciteto bolnišnic itd.,” je poudaril.

Druga prioriteta je zdravo staranje, s čimer je treba začeti čim bolj zgodaj v življenju posameznika. Ustrezno je treba nasloviti tudi faktorje tveganja, ki povzročajo kronične bolezni in vplivajo na duševno zdravje. “Vemo, kaj moramo narediti, glavno vprašanje pa je, kako to narediti,” je izpostavil Kluge. Ob tem je čestital Sloveniji zaradi doseženega visokega zavedanja o zdravem življenjskem stilu med prebivalstvom.

Naslednja prioriteta je odziv na podnebne spremembe. Evropa se segreva hitreje od povprečja in s tem je povezano tudi vse več zdravstvenih težav zaradi vročine. Med ključnimi prioritetami pa je tudi pregled zagotavljanja zdravstvenih storitev. Pri tem je pohvalil Slovenijo pri vključevanju digitalnih inovacij in pri povezovanju zdravstvenega sistema z ljudmi prek primarnega zdravstva.

Kluge je opozoril tudi na eksistenčno finančno krizo WHO po odločitvi ZDA o odhodu iz organizacije. “Sedaj bolj kot kadarkoli potrebujemo zaupanja vredne partnerje,” je poudaril. Ob tem je dodal, da je vsaka kriza tudi priložnost. Odpira možnost za premislek o WHO in o vračanju na osnove ter na temeljni namen, to je sodelovanje za globalno zdravstveno varnost.

Vesel je medsebojnega sodelovanja, kakršnega izkazujejo članice Pobude malih držav. Te veže medsebojno spoštovanje in želja po deljenju izzivov in uspehov ter učenju drug od drugega. “Včasih ljudje mislijo, da je lažje nekaj implementirati v manjših državah, vendar je v resnici ravno nasprotno. Lahko pa majhne države služijo kot laboratoriji za inovacije za večje države,” je izpostavil Kluge.