Digitalna knjižnica dLib ob 20-letnici ponuja več kot 1,1 milijona zapisov

Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), za katero skrbijo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), bo konec meseca stara 20 let, a obeleževanje obletnice bo trajalo vse od danes, ko so predstavili njen razvoj in nadaljnje načrte. dLib bo tudi v ospredju letošnjega Slovenskega knjižnega sejma in Ta veselega dneva kulture 3. decembra.

Direktorica NUK Jana Kolar je na današnji novinarski konferenci izpostavila, da je projekt dLib, ki je v obliki spletnega portala dostopen vsem uporabnikom interneta, plod sodelovanja več kot 700 partnerjev, ki so v teh letih prispevali različne informacije in gradivo, medtem ko za razvoj, delovanje in nadgradnje skrbijo v NUK.

“Ko smo ustanavljali dLib pred 20 leti, so bile prve vsebine posvečene največjim dragocenostim, ki jih hranimo. To je bila recimo Kopitarjeva zbirka in na ta način smo zagotovili večjo dostopnost do tega redkega gradiva. Vsi so lahko videli in prelistali recimo naše kodekse, ki jih hranimo, in na ta način smo prispevali k širjenju informacij pa tudi k ohranjanju teh rokopisov,” je povedala direktorica.

S pogledom v prihodnost je izpostavila, da sodobne tehnologije omogočajo, da prek enega iskalnika povežejo različne organizacije oziroma partnerske institucije, ki hranijo gradivo prek enega iskalnika. Ta t.i. podatkovni prostor kulturne dediščine že razvijajo skupaj s partnerji v okviru raziskovalnega projekta. Po drugi strani pa umetna inteligenca omogoča drugačen pristop k iskanju po virih. Kot je ponazorila, danes po digitalni knjižnici iščejo predvsem po ključnih besedah, avtorjih, viru in letnici, medtem ko umetna inteligenca omogoča, da razvijajo iskalnike, ki bodo semantični in bodo lahko iskali po vsebinah.

Po besedah vodje oddelka za digitalne vsebine Janka Klasinca si želijo, da bi na ta način razvili portal oziroma ga podprli z nekaterimi orodji, ki bi podpirala predvsem znanstvenoraziskovalno delo s področij družboslovja in humanistike. Želijo si, da bi to postal del temeljne infrastrukture za znanost in raziskovanje. Na področju umetne inteligence pa so že vzpostavili digitalnega asistenta oziroma govornega pomočnika Vida, ki ga sicer še razvijajo.

“Že zdaj je dober, dobro je, da smo ga učili s pomočjo besedil, ki niso na voljo recimo tem večjim pogovornim robotom, kot je ChatGPT, in podaja bolj kakovostne odgovore,” je povedal. Trenutno se pomočnik spozna na Cankarja in njegov roman Na klancu, ki je bil izbran za maturitetni esej.

Kot je povedal vodja oddelka za informacijsko podporo Bakir Toskić, se za boljšo uporabniško izkušnjo trenutno posvečajo trem projektom, ki se postopoma končujejo, eden od njih je mreža namenskih računalnikov v splošnih knjižnicah z namenom širjenja dostopnosti do digitaliziranega gradiva. Skupaj s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj so razvili rešitev, ki bo predvidoma že prihodnje leto splošnim knjižnicam po Sloveniji omogočila, da bo avtorsko zaščiteno gradivo dostopno tudi v njihovih prostorih na namenskih računalnikih.

Na začetke dLib je spomnil pomočnik ravnateljice Zoran Krstulović. Digitalizacija se je v NUK začela že sredi 90. let prejšnjega stoletja, ločene projekte pa so nato združili v enoten portal, ki so ga javno predstavili leta 2005. Pravi začetek pa je pomenilo leto 2007, ko so na razpisu norveškega finančnega mehanizma pridobili sredstva za “dokaj udoben razvoj v naslednjih petih letih” ter nujno potrebne kadre, ki jih v knjižnici ni bilo.

Danes je na dLib na voljo več kot 1,1 milijona zapisov, od knjig, rokopisov, časopisov, zemljevidov in fotografij do notnega gradiva in zvočnih posnetkov.