Difenbahijo smo razdelili na štiri dele. Leto in pol pozneje je videti takole

Pred približno letom in pol smo večjo difenbahijo razdelili na štiri dele in vsakega posadili posebej. Eden od teh štirih delov je danes že znova razrasla, močna rastlina z velikimi, pisanimi listi.

Pri nas se je najbolje obnesla kombinacija precej večjega lonca, rednega zalivanja, zelo svetle lege in stalne sobne temperature med približno 22 in 25 stopinjami Celzija. Posebnih gnojil ali drugih dodatkov nismo uporabljali.

Večji lonec ji je očitno ustrezal

Pri presajanju smo se odločili za precej večji lonec, kot bi ga običajno izbrali za tako majhen del rastline.

To ni nujno pravilo, ki bo delovalo v vsakem stanovanju. Večji lonec zadrži več vode, zato se pri difenbahiji lahko hitro pojavi težava, če zemlja ostaja dolgo razmočena.

Pri nas pa je rastlina dobila dovolj toplote in svetlobe, zato je več prostora hitro izkoristila. Sčasoma je naredila močan koreninski sistem, iz sredine pa so začeli prihajati vedno večji listi. Prav velikost listov je danes najbolj opazna sprememba.

Difenbahija, Foto: Vse za moj dan

Vode dobi precej, vendar je pomembno, kaj se dogaja v zemlji

Difenbahijo pri nas zalivamo razmeroma pogosto in obilneje kot nekatere druge sobne rastline. To pa ne pomeni, da mora stati v vodi. Odvečna voda mora iz lonca odteči, zemlja pa med posameznimi zalivanji ne sme biti ves čas povsem premočena.

Če je lonec velik, rastlina pa majhna, je treba biti na začetku še posebej previden. Korenine še ne porabijo veliko vode, zato se lahko v spodnjem delu lonca vlaga zadržuje precej dlje, kot se zdi na površini.

Ko se rastlina razraste, se razmere spremenijo. Veliki listi in večji koreninski sistem porabijo precej več vode. Najbolj preprost preizkus ostaja prst. Če je zgornjih nekaj centimetrov zemlje še mokrih, z zalivanjem počakamo.

Veliko svetlobe, a neposredno sonce ni vedno najboljša izbira

Naša difenbahija raste na zelo svetlem mestu in takšna lega ji očitno ustreza. Pri tem je treba ločiti med svetlobo in močnim neposrednim soncem. Difenbahije praviloma najbolje uspevajo na svetlem mestu z veliko posredne svetlobe. Močno opoldansko sonce skozi okensko steklo lahko na listih povzroči ožige.

Nekaj jutranjega ali večernega sonca rastlina običajno prenese precej bolje. Če so novi listi lepo obarvani, čvrsti in brez rjavih lis, je to dober znak, da ji lega ustreza.

Premalo svetlobe pa se lahko pokaže drugače. Rast postane počasnejša, steblo se podaljšuje, novi listi so manjši, pisani vzorec na njih pa je lahko manj izrazit.

Temperatura med 22 in 25 stopinjami ji ustreza

Rastlina je ves čas v prostoru, kjer se temperatura večinoma giblje med približno 22 in 25 stopinjami Celzija. Difenbahija izvira iz toplih krajev, zato ji takšne temperature ustrezajo. Precej slabše prenaša mraz, hladen prepih in nenadne temperaturne spremembe.

Pozimi je lahko težava že položaj tik ob hladnem okenskem steklu ali pogosto odpiranje vrat na balkon. Prav stabilne razmere so lahko eden od razlogov, da se je naša rastlina po delitvi hitro pobrala.

List difenbahije, Foto: arhiv Vse za moj dan

Brez gnojila, pa kljub temu velika rast

Posebnost naše izkušnje je, da rastlini v tem času nismo dodajali posebnih gnojil za sobne rastline.

Očitno je imela v sveži zemlji dovolj hranil, da je lahko dolgo dobro rasla.

To pa ne pomeni, da gnojenje difenbahiji ne koristi. Pri rastlini, ki je več let v isti zemlji, se zaloga hranil postopoma zmanjšuje. Takrat lahko v obdobju aktivne rasti pomaga zmerno dodajanje gnojila za zelene sobne rastline.

Pri sveže presajeni rastlini pa z gnojilom ni treba hiteti.

Delitev je lahko najlažji način, da iz ene dobite več rastlin

Naš primer je pokazal tudi nekaj drugega: odrasle difenbahije ni nujno zavreči, ko postane previsoka ali začne izgubljati lepo obliko. Zdrave dele rastline je mogoče uporabiti za razmnoževanje. Pri nas smo eno rastlino razdelili na štiri dele in jih posadili posebej.

Po približno letu in pol je vsaj eden od njih že znova postal velika sobna rastlina. Pri rezanju je potrebna previdnost. Sok difenbahije vsebuje snovi, ki lahko dražijo kožo, oči in sluznico. Pri delu je zato smiselno uporabiti rokavice, po rezanju pa si dobro umiti roke.

Zaradi istega razloga naj bo rastlina tudi zunaj dosega majhnih otrok in domačih živali, ki bi lahko grizli liste ali stebla.

Kaj se je pri nas najbolj obneslo

Če bi morali iz lastne izkušnje izpostaviti štiri stvari, bi bile to velik lonec, dovolj vode, veliko svetlobe in toplota.

Toda pri difenbahiji je treba predvsem opazovati rastlino. Nekdo bo moral zalivati pogosteje, drugi precej manj. Rastlina v velikem loncu, na sončnem in toplem mestu se obnaša drugače kot enaka rastlina v hladnejšem, nekoliko temnejšem prostoru.

Najboljši pokazatelj so zato novi listi. Če prihajajo redno, so veliki, čvrsti in lepo obarvani, ji pogoji očitno ustrezajo.

Naša je po letu in pol precej dober dokaz, da se lahko že majhen odrezan oziroma razdeljen del ob primernih razmerah ponovno spremeni v zelo opazno sobno rastlino.

Razmnoževanje difenbahije in skrivnost sobne rastline, ki bo očarala vsak dom

Difenbahija, ta čudovita, a nevarna kraljica sobnih rastlin

Difenbahija: kakšno zemljo potrebuje in kako jo pravilno vzgajati doma?

Objava Difenbahijo smo razdelili na štiri dele. Leto in pol pozneje je videti takole se je pojavila na Vse za moj dan.