Dežela gradov in obzidij

Istra leži na križišču pomembnih trgovskih in vojaških poti med srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem. Zaradi tega je bila velikokrat izpostavljena napadom, kar je lokalne prebivalce in oblasti sililo h gradnji utrdb za obrambo. Še dandanes so na tem ozemlju ohranjeni številni gradovi, utrdbe in obzidja, ki pričajo o zgodovinskih dogajanjih. Večino lahko zdaj tudi obiščemo.

Zgodovinska regija Istra obsega istoimenski polotok na severovzhodni obali Jadranskega morja, ki danes pripada trem državam – delno Sloveniji, pretežno Hrvaški ter manjši del Italiji. Območje je skozi stoletja pogosto menjavalo gospodarje. Tu so bili Rimljani, Bizantinci, Franki, Benečani, Avstrijsko cesarstvo, Napoleon in pa kasneje Italijani in Jugoslovani. Vsaka oblast je za zaščito in zatočišče gradila svoje utrdbe. Že v srednjem veku so obalna mesta napadali pirati, zemljišča pa so upravljali fevdalci in plemiči, ki so gradove uporabljali kot sedeže svoje moči in za nadzor nad okoliškim prebivalstvom. Prav zaradi slednjega so bili gradovi v notranjosti pogosto postavljeni na vzpetine, od koder so lahko spremljali dogajanje v dolinah, na poteh in kmetijskih zemljiščih.

V hrvaškem delu Istre lahko danes obiščemo številne trdnjave, gradove in obzidja. Kašteli, kot jih radi poimenujejo sosedje, so priljubljene turistične točke. Med bolj obljudenimi je zagotovo tisti v Humu, ki je bil zgrajen že v enajstem stoletju kot sedež fevdalcev, oglejskih patriarhov. Kljub temu da je bil v 17. stoletju požgan, ga danes obišče veliko ljudi, saj je Hum neuradno najmanjše mesto na svetu. V istem obdobju je nastal tudi kaštel Kožljak, od koder so nadzirali pot med Istro in Kvarnerjem. Na tistem mestu je danes ruševina, kjer se še vedno vidijo ostanki obrambnih zidov, notranjih stavb, napisi v glagolici in cerkev sv. Hadrijana.

V 13. stoletju sta bila zgrajena tudi kaštel v Roču in kaštel Morosini-Grimani v Svetvinčenatu. Od prvega je zdaj ostal samo stolp, zraven pa se vidi tudi renesančna hiša in mestna loža. Benečani so v 15. stoletju zaradi strateške lege in turške nevarnosti mesto in obzidje obnovili. Tudi Roč je znan kot središče glagolične pisne tradicije. Na kaštelu v Svetvinčenatu pa lahko prav tako spremljamo renesančne elemente. Grad je obnovljen in danes služi kot kulturni center, kjer se prirejajo razstave, koncerti in srednjeveški festival.

Kot zadnjega bomo na hrvaški strani omenili kaštel Momjan. Postavljen je bil med 13. in 16. stoletjem, danes pa je ruševina, obdana z bršljanom, a ohranja ostanke stolpa, zidov in portala. V središču vasi stoji interpretacijski center Hiša kastelov, kjer so predstavljena multimedijska doživetja in 3D rekonstruirane zgodbe različnih istrskih gradov.

Na italijanski strani Istre so gradovi oziroma »castelli« prav tako priljubljene destinacije. Stari devinski grad nad Tržaškim zalivom je bil zgrajen v 11. stoletju, veliko kasneje pa je postal literarno znan zaradi desetdelnih devinskih elegij, ki jih je napisal Rainer M. Rilke (po njem se imenuje tudi znamenita Rilkejeva pot, ki nas ob morju pripelje prav do gradu). Grad je bil sicer porušen, poleg njega pa še naprej stoji novi devinski grad iz 14. stoletja. V njem lahko obiščemo muzej z vrtovi in galerijami ali pa se udeležimo koncerta, porok in drugih kulturnih dogodkov.

V 14. stoletju je bil zgrajen tudi miljski grad, ki pa je zdaj v zasebni lasti. Občasno je sicer odprt za javnost, v najem pa je na voljo še za poroke oziroma umetniške razstave. Na hribu nad Trstom se razteza Grad svetega Justa, kjer je bilo nekoč vojaško središče in utrdba za zaščito mesta, danes pa je tam muzej in prizorišče kulturnih dogodkov. Iz njega se pogledu razprostre tudi panorama Trsta. Najbolj znan grad pa je zagotovo Miramar, ki je bil zgrajen v 19. stoletju in je bil zasebna palača nadvojvode Maksimilijana Habsburškega. Danes je na tej lokaciji zgodovinski muzej, kjer lahko še vedno občudujemo originalno pohištvo prvotnih lastnikov. Spredaj je tudi javni park z eksotičnim rastlinjem, ki se razteza na 22 hektarjih. Kot je za Italijane značilno, tudi tukaj večkrat prirejajo klasične koncerte in umetniške razstave.

V slovenski Istri ni prav veliko ohranjenih gradov v klasičnem pomenu (kot sta Miramar ali Devin), saj gre za območje, kjer so prevladovala utrjena obzidja mest in manjše fevdalne rezidence. Kljub temu jih nekaj še obstaja. Najbolj znan je Socerb, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, od koder se odpira razgled na Tržaški in Koprski zaliv. Na njem je tudi restavracija in je pogosto kraj porok in izletov. V neposredni bližini je še Sveta jama, kjer najdemo edino podzemno cerkev v Sloveniji.

Grad Hrastovlje je znan po svojih slikovitih freskah, kot je Mrtvaški ples, ki ga je naslikal Janez iz Kastva. Obzidje, ki je nastalo pozneje kot cerkev Svete Trojice v njem, deluje kot obramba gradu. Med gradove uvrščamo tudi Pretorsko palačo na Titovem trgu v Kopru. Gre namreč za mestni grad in rezidenco beneških podestatov. Danes je tam mestna hiša, protokolarni prostor in poročna dvorana. Velikokrat mimoidoče prevzame tudi Gravisijev gradič na Markovcu, ki se ga vidi z avtoceste. Zgrajen je bil ob koncu 19. stoletja v modernem neogotskem stilu. Njegov lastnik je bil koprski zdravnik in plemič Pio Gravisi-Barbabianca. Lastništvo se je potem večkrat zamenjalo, nekaj časa je bila tam celo italijanska osnovna šola. Objekt je kasneje odkupil inženir Ettore Fonda, ki je grad obnovil in dvorano okrasil s freskami. Po drugi svetovni vojni so gradič uporabljali za socialna stanovanja, konec osemdesetih let pa je Občina Koper grad prodala Franju Nemcu, ki ga ima v zasebni lasti še danes. Grad je sprva povsem porušil in na istem mestu zgradil novega po prvotni podobi.

Andraž Velkavrh