Dežela brez levice; ko konservativca premaga konservativec

V demokraciji se vsaka oblastniška era enkrat zaključi. To se je zdaj zgodilo tudi v naši vzhodni sosedi. Stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki je vladala Madžarski zadnjih šestnajst let, je doživela prepričljiv poraz. Človek, ki je bil skozi štiri mandate alfa in omega v tej državi, se bo tako poslovil od svojega položaja. In kar je še posebej zanimivo – ni ga premagal nekdo z levega pola, ampak njegov učenec in do pred dveh let strankarski kolega Peter Magyar s stranko Tisza. Konservativca je torej premagal konservativec. Tradicionalistično in nacionalistično konservativno opcijo je zamenjala liberalnejša in bolj proevropska konservativna opcija.  

Sprememba oblasti, do katere bo prišlo, dokazuje, da Madžarska pod Orbanovim vodstvom ni bila nikakršna diktatura. Dosedanji premier je takoj mirno priznal poraz. A dolgoletna vladavina ene stranke je imela nekatere evidentno negativne posledice v smislu političnega obvladovanja ključnih družbenih področij, razraščajočega se klientelizma in korupcije. Še posebno problematično pa je bilo Orbanovo navezovanje na Putinovo Rusijo, tudi ali še posebej v času agresije na Ukrajino. To je prišlo do izraza ob njegovih poskusih blokiranja evropske pomoči napadeni Ukrajini na eni strani in sankcij proti napadalki Rusiji na drugi strani. S tem je nedvomno oslabil potencial Evrope, da se zoperstavi eni od glavnih globalnih protidemokratičnih sil.

Vendar pa se je Orbana pogosto demoniziralo iz povsem ideoloških razlogov. Bil je namreč tisti evropski voditelj, ki se je najodločneje boril zoper širjenje prebujenskih idejnih tokov, ki kot nekakšne kulturne metastaze spodkopavajo evropsko civilizacijo; vendar jih zagovarja velik del evropskih elit, tudi mnogi politični odločevalci. Orban je do njih kazal ničelno toleranco in je storil vse, da bi preprečil njihovo promoviranje. V tem pogledu bi Evropa potrebovala več takšnih, kot je on.

A madžarski volivci so se ga očitno naveličali. Po toliko časa na oblasti bi se marsikoga. Vendar usmeritev njegovega naslednika na mnogih področjih ne bo kaj dosti drugačna. V tem smislu navdušenje slovenskih levičarjev nad Magyarjevo zmago deluje neverjetno bizarno in patetično. Češ da je bil Janšev prijatelj in zaveznik poražen. V svoji politični nerazgledanosti očitno ne vedo, da Tisza pripada isti politični skupini kot SDS, tj. Evropski ljudski stranki. Magyar je po svojih pogledih in usmeritvah soroden Janši, od Goloba in drugih na levici pa je »svetlobna leta« oddaljen. Odločno nasprotuje priseljevanju iz tretjega sveta in zavrača razne »migrantske kvote«. Nenaklonjen je multikulturalizmu, LGBT-izmu in preostalim sestavinam prebujenstva. In podobno kot Orban poudarja pomen madžarske suverenosti. Kar pomeni, da ni pristaš centralizacije odločanja v Evropski uniji.

Vendar to nikakor ne pojasnjuje tega, da se niti eni levo usmerjeni stranki ni uspelo uvrstiti se v parlament. Tamkajšnja levica je ob koncu Orbanove ere v bistveno slabšem položaju, kot je bila ob njenem začetku. Kar pomeni, da je pri Madžarih popolnoma izgubila zaupanje. Če bi bil glavni protikandidat Viktorja Orbana nekdo z levega pola, bi skoraj zagotovo izgubil. Zato nedavne volitve na Madžarskem v politično-ideološkem smislu sploh ne predstavljajo nekega večjega preobrata.

Matevž Tomšič