ARTICLE AD
Skupina devetnajstih držav Evropske unije in Norveška poziva Evropsko komisijo, naj na novo odpre vprašanje vračanja afganistanskih državljanov, ki nezakonito prebivajo v Evropi. Pobudo je sprožila belgijska ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt, ki je skupaj s kolegi iz drugih držav zahtevala, da se v Bruslju začnejo razprave o prostovoljnih in tudi prisilnih vrnitvah.
V skupnem pismu, naslovljenem na evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije Magnusa Brunnerja, podpisniki opozarjajo, da trenutno ni formalnega dogovora z oblastmi v Kabulu, kar onemogoča deportacije tudi oseb, ki so bile v Evropi obsojene za kazniva dejanja. Po njihovem mnenju to ogroža notranjo varnost držav članic in zmanjšuje zaupanje javnosti v azilno politiko.
Pobudi Belgije se je pridružilo še osemnajst držav članic EU ter Norveška. Med podpisnicami so Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Slovaška in Švedska. Kot poroča Euronews, so države v pismu poudarile, da bi morala Evropska komisija vračanje Afganistancev uvrstiti med svoje prednostne naloge in poiskati načine za dogovor s talibanskim režimom, ki trenutno nadzoruje državo.
Belgijska ministrica je po navedbah Euronewsa predlagala, da bi morala evropska agencija Frontex dobiti večjo vlogo pri organizaciji prostovoljnih vrnitev prek programov ponovnega vključevanja, ki jih financira EU. V primeru prisilnih vračanj pa naj bi bile v ospredju osebe, ki so bile prepoznane kot nevarne ali so bile obsojene za kazniva dejanja.
Nemčija že začela vračanja
Euronews poroča, da je Nemčija med prvimi državami, ki je začela izvajati vračanja afganistanskih državljanov. Julija je vlada pod vodstvom konservativnega kanclerja Friedricha Merza organizirala let, s katerim je bilo deportiranih 81 Afganistancev. Berlin naj bi si po poročanju medija prizadeval, da bi se podobnim korakom pridružile še druge članice unije, saj afganistanski prosilci za azil predstavljajo drugo največjo skupino v Nemčiji.
Zaradi teh dejanj se je na državo usul val kritik s strani Združenih narodov. Predstavniki urada za človekove pravice so opozorili, da je Afganistan še vedno pod režimom, v katerem se po njihovih ugotovitvah dogajajo sistemske kršitve človekovih pravic. Agencija ZN za begunce je zato ponovno pozvala k zadržanosti pri vračanju, dokler se varnostne razmere v državi ne izboljšajo.
Euronews spominja, da od padca Kabula leta 2021 nobena članica Evropske unije ni vzpostavila uradnih diplomatskih odnosov s talibanskim režimom. Edina država, ki talibane priznava kot legitimno oblast, ostaja Rusija, kar dodatno zapleta morebitna pogajanja o vračanju državljanov.
V več prestolnicah članic EU se medtem krepi politični pritisk za ureditev vračanja, saj številne države ocenjujejo, da sedanje stanje ustvarja občutek pravne praznine.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Devetnajst držav EU in Norveška pozivajo k vračanju Afganistancev je bila najprej objavljena na Portal24.