Deset dni po volitvah: priznanje, da so dolgotrajno oskrbo popolnoma zamočili

Samo deset dni po volitvah 22. marca 2026 se je nenadoma “odprlo nebo” nad enim od paradnih projektov prejšnje koalicije. Resnica o projektu dolgotrajne oskrbe, s katerim so se pred volitvami hvalili kot z eno največjih socialnih reform, je prišla na dan: izkazal se je za finančno katastrofo z eksplodirajočimi stroški in napačnimi izračuni.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je obravnavala neskladje med finančnim načrtom in realnostjo na področju obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, državni sekretar iz Ministrstva za solidarno prihodnost pa pravi, da je šlo za “podcenjevanje projekcij”. Očitno so bile te slabe.

!Dejansko se je izkazalo, da so projekcije, na katerih je bil finančni načrt narejen, nekoliko podcenile tako zahtevnost oskrbe kot tudi število tistih, ki so bili dejansko prevedeni v dolgotrajno oskrbo. Zdaj pa seveda po treh mesecih prihajamo do realnih podatkov,” je dejal Luka Omladič.

Cena vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe se je po 3 mesecih izkazala za precej višjo od pričakovane. Kaj je šlo narobe pri izračunih? Državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo Dr. Luka Omladič. pic.twitter.com/DeKSBSBLX1

— Odmevi (@TVOdmevi) March 31, 2026

Februarja 2026 so za oskrbo v domovih za starejše občane (DSO) plačali približno 40 odstotkov več, kot je bilo načrtovano – po nekaterih podatkih okoli 12,2 milijona evrov več na mesec. Če se pavšalne cene ne znižajo, naj bi do konca leta zmanjkalo kar 120 milijonov evrov. To je polna luknja v proračunu, ki jo bodo najverjetneje pokrili davkoplačevalci ali pa bodo starejši občani plačali višje participacije.

Kaj kažejo realni podatki?
Projekcije ministrstva so predvidevale, da bo v najvišjih kategorijah oskrbe (4. in 5.) približno 32 odstotkov stanovalcev domov. V resnici jih je več kot 60 odstotkov. Zaradi tega so računi ZZZS bistveno višji od načrtovanih. Ministrstvo je že 20 domov pozvalo k pojasnilom o razlikah med predvidenim in dejanskim številom uporabnikov po kategorijah. Pavšalne cene, ki veljajo do septembra 2026, so bile očitno določene previsoko – minister je napovedal njihovo znižanje za približno 30 odstotkov že od aprila dalje.

Predsednica skupščine ZZZS Martina Vuk je bila v intervjuju za RTV Slovenija zelo jasna: “Računi, ki prihajajo, so bistveno višji, približno za 40 odstotkov višji, kot je to opredelil finančni načrt. Pokazalo se je, da izhodišča, na katerih je bil narejen finančni načrt, očitno niso bila ustrezna.”

Vuk je dodala, da je treba v vseh domovih za starejše opraviti revizijo prevedbe iz starega sistema v novega ter preveriti tudi mesece pred prevedbo. Sumijo namreč na možnost prekategorizacije stanovalcev tik pred uvedbo novega sistema, ki je pripeljala do višjih kategorij in s tem višjih pavšalov. »Nihče si ne sme ustvariti novega poslovnega modela, kako bo koval dobičke na oskrbi starejših iz javnih sredstev,« je poudarila.

Zadevo je na X komentiral tudi Janez Cigler Kralj (NSi), ki je izpostavil, da ministra Simona Maljevca že lep čas ni na spregled: “Več kot teden dni po volitvah je očitno čas za dejansko stanje… pred 22. 3. sem delal paniko, sejal strah, metal polena pod noge. Aja, še vedno se išče minister Simon Maljevac. Ga je kdo videl? Vsaj slišal?”

Več kot teden dni po volitvah je očitno čas za dejansko stanje, … pred 22. 3. sem delal paniko, sejal strah, metal polena pod noge. Aja, še vedno se išče @msp_rs Maljevac. Ga je kdo videl? Vsaj slišal? pic.twitter.com/7ewEKIdLtQ

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) March 31, 2026

Cigler Kralj je opozoril tudi na sklep skupščine ZZZS in na to, da upravni odbor zavoda poziva ministrstvo k ukrepanju.

Temeljni Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil dobro in sistemsko pripravljen že v času vlade Janeza Janše. Takrat sprejeti okvir je predvideval vzdržno uvedbo nove pravice brez novih davčnih obremenitev za državljane in brez neposrednega dodatnega bremena za davkoplačevalce – financiranje naj bi temeljilo na obstoječih virih in premišljeni finančni konstrukciji. Ko je prišla na oblast vlada Roberta Goloba, je zakon v veliki meri “povozila” spremenila je izvedbene podrobnosti, pavšalne cene in prevedbo stanovalcev, hkrati pa uvedla obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo (dodatni odstotek od plač in pokojnin). Rezultat so previsoke projekcije, eksplozija stroškov in finančna luknja, ki jo bodo morali na koncu verjetno pokriti prav davkoplačevalci.

A.H.