Delo pod taktirko Stojana Petriča pred volitvami gradi lik in delo levičarske aktivistke

Namesto da bi nagradili resnične junake – morda zdravnike, ki se borijo za bolnike v propadajočem zdravstvu, ali podjetnike, ki kljub vladnim oviram ohranjajo delovna mesta – so izbrali aktivistko, katere glavni “dosežek” je evropska kampanja za splav, ki v Sloveniji nima nobenega praktičnega pomena.

Letošnja razglasitev “Delove osebnosti leta 2025”, ki je Nika Kovač, ni nič drugega kot še en primer, kako levičarski mediji umetno napihujejo like, ki služijo njihovi agendi.

Odgovorni urednik Dela Bojan Budja je ob razglasitvi podal naslednje besede iz utemeljitve: “Nika Kovač je ena od najbolj vidnih in vplivnih predstavnic civilne družbe v Sloveniji” in “da se v kampanji My Voice, My Choice skupaj s somišljeniki bori za nekaj res velikega in pomembnega”, hkrati pa Budja ignorira dejstvo, da ta iniciativa ni rešila nobenega resnega problema v naši državi – bila je le velik marketinški trik, namenjen promociji levičarske ideologije in zbiranju donacij iz tujine. Kovačeva in njen Inštitut 8. marec sta tako postala del širšega evropskega lobija, ki pod pretvezo “ženskih pravic” potiska radikalne ideje, medtem ko ignorira dejanske potrebe slovenskih žensk: dostop do zdravstva ali pa v tem primeru tudi do ginekologa – vemo namreč, da je v Sloveniji 250 tisoč žensk brez osebnega ginekologa.

Poznavalci politične scene že dlje časa opozarjajo, pa tudi javnosti je to vedno bolj jasno, da Nika Kovač zagotovo ni neka “neodvisna deklica”, ki se bori za malega človeka, kot jo slikajo Delo, Mladina in ostali levi mediji. Nasprotno – gre za dobro umeščeno, profesionalno plačano aktivistko, katere glavna naloga je služiti določeni politični agendi, predvsem pred volitvami. Spomnimo, da je Kovač nedavno napovedala umik iz nevladnega aktivizma, pojavljajo pa se špekulacije, ali bo prestopila v vladnega.

Foto: STA

Politični poznavalec in analitik Miran Videtič je to “bildanje” že pred časom opisal kot “mitomanijo” – torej patološko ustvarjanje mitov o sebi in svojih dosežkih, ki jih mainstream levičarski mediji potem nekritično prevzemajo in še naprej napihujejo. Tega nismo videli le pri Niki Kovač, to je opaziti tudi pri pristranskosti, ko gre za predsednika vlade Roberta Goloba, ko izpostavljajo njegove izjave, kot so “cel svet nam zavida” in podobno.

Zakaj je to pomembno? Ker mitomanija, kot jo opisuje Videtič, ni samo osebna lastnost – postane sistemski mehanizem oblasti. Ko mediji, kot je Delo, sistematično promovirajo take like, se družba polarizira, resnični problemi (inflacija, energetska revščina, propad zdravstva) pa ostanejo v senci. Namesto resnice dobimo performans – jokave intervjuje o “napadih”, selfije z evropskimi uradniki in nagrade, ki služijo le nadaljnjemu financiranju istega kroga.

A.H.