Bobnarjeva ostro nad Golobom po odločitvi KPK

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je v odzivu na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je premierja Roberta Goloba spoznala za kršitelja integritete, poudarila, da je policija ne le potrdila sume kaznivih dejanj, temveč jih tudi nadgradila in vložila kazensko ovadbo. Kot je znano, je tožilstvo na tej podlagi že vložilo zahtevo za preiskavo.

Bobnarjeva, ki je decembra 2022 odstopila zaradi domnevnih pritiskov premierja na delo policije, je s tem ponovno izpostavila resnost obtožb, ki pretresajo vlado Roberta Goloba.

KPK je v torek, 13. januarja, objavila končne ugotovitve v zadevi, ki jo je sprožila Bobnarjeva prijava o nedopustnem vplivanju Goloba na kadrovanje v policiji. Po mnenju komisije je premier kršil integriteto z dvema SMS-sporočiloma, poslanima Bobnarjevi novembra 2022. V prvem sporočilu je Golob izrazil resno zaskrbljenost zaradi kadrovske slike v policiji, v drugem pa nezadovoljstvo, ker se domnevni dogovor ni uresničil. KPK je ugotovil, da premier kot predsednik vlade ni imel pristojnosti za takšno poizvedovanje ali usmerjanje kadrovanja v policiji, kar predstavlja kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

“Na podlagi vseh zbranih dokazov je policija sum kaznivega dejanja potrdila in nadgradila ter na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo. Kot je znano, je na tej podlagi tožilstvo pred časom vložilo tudi zahtevo za preiskavo.” je dejal odvetnik.

Odziv Tatjane Bobnar na odločitev KPK: “Na podlagi vseh zbranih dokazov je policija sum kaznivega dejanja potrdila in nadgradila ter na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo. Kot je znano, je na tej podlagi tožilstvo pred časom vložilo tudi zahtevo za preiskavo.” pic.twitter.com/9HqQgwpJ3j

— Luka Svetina (@LukaSvetina) January 14, 2026

“S celotno odločbo oziroma z ugotovitvami KPK nismo seznanjeni, le z delom, ki je bil predstavljen v javnosti, vsekakor pa sta omenjena SMS sporočila že sama glede na njihovo vsebino zelo jasno le del celotne zgodbe in dogajanja, ki sta ga preiskovala tudi policija in državno tožilstvo,” je v izjavi za medije dodal njen odvetnik Luka Švab in zavrl argument Golobovega tabora, da gre zgolj za nepomembno komunikacijo med politiki.

Premier Golob je ugotovitve KPK spoštoval, a jih označil za nezakonite. V izjavi za javnost je poudaril, da sta sporočili “vse kaj drugega kot kršenje integritete” in da gre za politično komunikacijo. Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je napovedal pritožbo na sodišču, Golob pa je zavrnil pozive k odstopu, češ da bo o njegovi integriteti sodili volivci.

V opozicijski SDS in NSi zahtevajo Golobov odstop, saj vidijo v odločitvi KPK potrditev zlorabe položaja in pritiskov na policijo. V koalicijskih SD in Levici pa ugotovitve jemljejo resno, a brez pozivov k odstopu, kar po mnenju kritikov kaže na enotnost levega bloka pod Golobovim vodstvom. V Demokratih so izrazili pričakovanje odstopa, medtem ko v javnosti odmevajo tudi vprašanja o drugih Golobovih poslih, kot so nakazila GEN-I na Balkanu, kjer tožilstvo preiskuje sume zlorabe položaja.

Premier Robert Golob ne misli odstopiti po razkritjih KPK.

Zadeva Bobnar-Golob sega v leto 2022, ko je Bobnarjeva odstopila po le nekaj mesecih na položaju, obtožujoč premierja neposrednega vmešavanja v policijo. Preiskava KPK se je začela novembra 2023, policija pa je oktobra lani vložila kazensko ovadbo proti Golobu. Odločitev KPK predstavlja resen udarec za Golobovo vlado, ki se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi nestabilnosti in domnevnih korupcijskih tveganj. Medtem ko premier vztraja pri svoji nedolžnosti, Bobnarjeva in opozicija opozarjata, da gre za širši vzorec vplivanja na neodvisne institucije.

A.H.