Delo na daljavo je doživelo razmah

Pandemija covida-19 je po celem svetu pospešila spremembo, do katere bi v običajnih razmerah prišlo bistveno počasneje. Delo na daljavo, ki je bilo še pred nekaj leti zelo obrobna oblika organizacije dela, je v zelo kratkem času doživelo razmah. Najnovejša analiza Nacionalnega statističnega inštituta Istat, ki je bila pred kratkim objavljena in se nanaša na podatke popisa prebivalstva za leto 2023, kaže, da se je delo na daljavo tudi v Italiji iz nujnega odziva na zdravstveno krizo preoblikovalo v trajen element sodobnega dela. Po podatkih Istata je v Italiji leta 2023 skoraj 3,4 milijona oziroma 13,8 % zaposlenih v štirih tednih pred referenčnim datumom popisa (1. oktober 2023) vsaj enkrat delalo na daljavo. Od tega jih je približno 1,4 milijona (oziroma 5,9 %) delalo od doma vsaj polovico delovnih dni, preostalih 1,9 milijona (7,9 %) pa občasno. Vrhunec je ta oblika dela dosegla leta 2021, ko je vsaj nekaj dni od doma delalo več kot 3,5 milijona ljudi (15,1 %) vseh zaposlenih. Pred pandemijo je bil takšen delež bistveno nižji, saj je v letih 2018 in 2019 znašal le 4,8 %.

Kljub temu, da se je delo na daljavo v Italiji očitno utrdilo, država na evropski ravni še vedno precej zaostaja. Primerjava s podatki Eurostata za leto 2023 kaže, da je v letu 2023 v Italiji vsaj polovico delovnih dni od doma delalo 5,9 % zaposlenih, medtem ko je povprečje EU znašalo 9,1 %. Na vrhu lestvice sta Finska (22,2 %) in Irska (21,8 %), Slovenija pa zaseda le nekaj mest pred Italijo (6,5 %).

Delo na daljavo se sicer predstavlja kot sodobna in bolj svobodna oblika dela, vendar resne mednarodne analize opozarjajo, da ima tudi izrazite slabosti. Agencija Eurofound v analizi ugotavlja, da so se z razmahom te oblike dela okrepile težave z dolgim delovnim časom, zabrisovanjem meje med službo in zasebnim življenjem, občutki izolacije ter delo v neprimernih pogojih in na stroških zaposlenih. Posebej zaskrbljujoče so tudi psihosocialne posledice. Med zaposlenimi, ki so od doma delali od 41 do 60 ur tedensko, jih je 20 % poročalo o občutku izoliranosti, 39 % pa o čustveni izčrpanosti. Skoraj četrtina vprašanih je še navedla, da od doma sploh ne bi želela delati, če to ne bi bilo nujno.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku