Delfini ob hrvaški obali niso redkost, ampak živa zakladnica Jadrana

Na Hrvaškem jih imenujejo dobri delfini, domačini jim pravijo tudi “naši stalni gostje”, znanstveniki pa jih pozorno spremljajo že več desetletij. Med otočjem Cresa in Lošinja, pa vse do širnega odprtega morja okoli Visa, prebiva presenetljivo velika populacija teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev.

Delfini, Jadran

V morju med Cresom in Visom prebiva stotine delfinov

V slovenskem prostoru o njih pogosto slišimo le v navdihujočih zgodbah dopustnikov ali kratkih novicah s poletnih strani, a delfini ob hrvaški obali niso redkost. So ključni indikator zdravja morskega ekosistema in hkrati živa vez med naravo in človekom, ki v Sredozemlju živi od morja in z morjem.

Otoki Cres in Lošinj: naravno zavetje za okoli 200 delfinov

Rezidentna skupina, ki preseneča z zvestobo svojemu morju

V arhipelagu Cresa in Lošinja že več kot 30 let deluje Institut Plavi svijet, ki sistematično spremlja populacijo velikih pliskavk (Tursiops truncatus). Gre za najbolj znano vrsto delfinov, ki jih lahko pogosto opazimo tudi z obale.

Po podatkih inštituta območje redno poseljuje približno 200 delfinov. To so tako imenovani rezidentni osebki — ostajajo v lokalnem območju, imajo jasne teritorialne vzorce, nekateri med njimi pa so znani že vrsto let. Imajo imena, zgodovino opazovanj in so pomembni za razumevanje dolgoročnih sprememb v Jadranu.

Severna Dalmacija: delfini med Zadarom in Kornati

Območje z manj stalnimi, a številnimi obiskovalci

Severna Dalmacija, zlasti pas med Zadarom in Šibenikom ter okoli Kornatov, gosti ocenjeno populacijo med 120 in 150 delfinov. Ti delfini so rezidentni v klasičnem pomenu besede, saj ostajajo na tem področju

Zaradi večje pomorske dejavnosti, povečanega prometa v sezoni in občasne ribiške intenzivnosti so ti delfini bolj prilagodljivi. Pogosto jih je mogoče opaziti z ladij ali celo med vožnjo s trajektom.

Poleti z otroki: srečanja, ki si jih zapomnijo za vedno

Družina iz Kranja je lansko poletje v bližini otoka Vrgada med izletom z gumenjakom naletela na skupino šestih delfinov. “Priplavali so povsem blizu čolna. Otroci so skakali od navdušenja. Delovali so radovedni in igrivi, sploh ni bilo videti, da bi se bali ljudi,” pravi gospod Tine. Takšni trenutki so tisti, ki ostanejo v spominu dlje kot same počitnice.

Otok Vis in odprto morje: srečanja z navadnim in progastim delfinom

Največja raznolikost vrst v Jadranu

V okolici Visa so po ocenah raziskovalcev zabeležili okoli 400 delfinov. Tu ni govora o stalnih skupinah, ampak o območju, kjer se srečujejo različne vrste: občasne velike pliskavke, vse pogosteje pa tudi progasti delfini (Stenella coeruleoalba) in navadni delfini (Delphinus delphis), ki so v preteklosti veljali za izumrle v severnem Jadranu.

Na odprtem morju, daleč stran od kopnega, so pogoji idealni za plankton, s tem pa tudi za ribe, ki predstavljajo glavno hrano delfinov. V poletnih mesecih se v teh vodah zadržujejo večje skupine, pogosto mešane po spolu, starosti in vrsti.

Besede strokovnjakinje s terena

Tihana Vučur Blazinić iz Inštituta Plavi svijet je v oddaji More na HRT poudarila pomen območja okoli Visa: “»”Tam je manj rezidentnih delfinov, ki se zadržujejo na določenem delu. Na odprtem morju se zadržujejo progasti delfini, v zadnjih letih opažamo tudi navadnega delfina.” Njene ugotovitve podpirajo tezo, da Jadransko morje ni statičen prostor, temveč živ organizem, v katerem se populacije premikajo glede na letni čas in stanje okolja.

Delfini pri Murterju

Zakaj so delfini pomembni za Jadran in tudi za nas

Bioindikatorji zdravja morja

Delfini so na vrhu prehranske verige. Če jih v nekem okolju ni več, to pogosto pomeni, da ni več rib, da je moten ekosistem ali da je onesnaženje preseglo kritično točko. Zato jih znanstveniki imenujejo bioindikatorji — njihova prisotnost ali odsotnost kaže na to, ali je morsko okolje zdravo.

V Jadranu so številne lokacije še vedno primerne za življenje teh sesalcev, kar kaže na sorazmerno dobro stanje voda. A trendi niso vedno optimistični: plovba, plastika, podvodni hrup in ribolov predstavljajo resno grožnjo.

Pomen za trajnostni turizem

Delfini niso le očarljive živali, ki navdušujejo otroke in odrasle. So pomemben element turistične ponudbe, ki temelji na naravni dediščini. V Lošinju je opazovanje delfinov postalo del organizirane turistične dejavnosti z izobraževalno noto. Plovila morajo slediti strogim smernicam in ne smejo motiti živali.

Tak pristop omogoča doživetje narave brez izkoriščanja, hkrati pa povečuje zavedanje obiskovalcev o vrednosti morskega sveta. Delfin, ki plava ob barki, ni atrakcija, temveč opozorilo, da imamo še vedno priložnost ohraniti ravnovesje.

Kako lahko posameznik pomaga zaščititi delfine

Odgovorno vedenje na morju

Če se znajdete v bližini delfinov, upočasnite plovbo, ne spreminjajte smeri nenadno in nikar ne skačite v vodo. Hrup in bližina ljudi jih lahko prestrašita. Prav tako ne hranite morskih živali — čeprav je morda namen dober, lahko povzroči dolgoročne spremembe v njihovem vedenju.

Podpora raziskovalnim organizacijam

Institut Plavi svijet, ki deluje v Malem Lošinju, omogoča simbolično posvojitev delfina. Sredstva iz teh akcij gredo v opazovanja, izobraževanja in ohranitvene projekte. Posvojitev delfina z imenom in zgodbo je lahko tudi dragoceno darilo z vsebino.

Spoštovanje in znanje lahko dolgoročno spremenita stvari

Delfini ob hrvaški obali niso mit, niso bežne sence pod gladino, temveč konkreten dokaz, da ima tudi Sredozemlje še vedno naravne dragocenosti, ki preživijo kljub turističnim pritiskom. A njihova prisotnost ni samoumevna. Potrebujejo zaščitena območja, odgovorne ribiče, spoštljive turiste in predvsem dolgoročno politično voljo, da se tudi prihodnje generacije ne bodo spraševale, ali so delfini le še zgodba iz preteklosti.

Kako pogosto morajo delfini dihati? Razkrivamo skrivnosti teh morskih čudežev

Objava Delfini ob hrvaški obali niso redkost, ampak živa zakladnica Jadrana se je pojavila na Vse za moj dan.