Dedovanje in oporoka: kaj urediti, da bo vse jasno?

Vsi se prej ali slej znajdemo pred vprašanjem, kaj se zgodi z našim premoženjem po smrti. Za mnoge je to neprijetna tema, ki jo raje odrinejo na pozneje, a ravno pravočasno urejena oporoka in razumevanje osnov dedovanja lahko preprečita marsikateri družinski spor. Slovenska zakonodaja ponuja jasen okvir, a vsaka življenjska zgodba prinese svoj zaplet. Zato je smiselno pravočasno razmisliti o tem, kako želimo, da se naše premoženje razdeli, in kakšna pravila pri tem veljajo.

Zakaj je oporoka tako pomembna?

Oporoka je izraz volje posameznika o tem, kdo bo dedoval njegovo premoženje. Omogoča, da človek sam odloči, komu želi zapustiti stanovanje, hišo, prihranke, zemljišče ali dragocene predmete. Brez oporoke pride do dedovanja po zakonu, kjer se premoženje deli med zakonite dediče po dednih redih. V praksi to pomeni, da o delitvi odločajo pravila, ne volja pokojnika.

Mnogi se šele po smrti bližnjega zavejo, kako zapletene so lahko družinske vezi in lastniški odnosi. Če je oporoka jasno napisana in pravilno overjena, se izognemo nesporazumom, dolgotrajnim sodnim postopkom in morebitnim razdorom med sorodniki. Oporoka daje varnost, hkrati pa spoštovanje želja pokojnika.

Dedni redi in zakonito dedovanje

V Sloveniji dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Osnovno pravilo je, da najprej pridejo v poštev dediči prvega dednega reda, torej zakonec ali zunajzakonski partner in otroci. Ti si premoženje razdelijo v enakih deležih. Če otrok ni več živ, njegov delež preide na njegove potomce.

Drugi dedni red vključuje starše pokojnika in njihove potomce, tretji pa stare starše in njihove potomce. Če pokojnik nima nikogar iz teh skupin, dediščina preide v last države.

Pomembno je razumeti, da zakonito dedovanje ne dopušča posebnih želja, kot so denimo dodelitev hiše le enemu otroku ali podpora določeni osebi, ki ni sorodnik. Za to je nujna oporoka, s katero se volja jasno izrazi.

Družina

Kdaj in kako napisati oporoko?

Oporoko lahko napiše vsak polnoletni posameznik, ki je sposoben razsojati. Njen namen ni zapleten – gre za preprost, a pravno pomemben dokument, ki mora biti napisan jasno in razumljivo. Oporoka mora vsebovati datum, podpis in jasno izraženo voljo, komu kaj pripada.

Obstaja več vrst oporok: lastnoročna, pisna pred pričami, notarska in sodna. Najpogostejša je lastnoročna oporoka, ki jo napiše in podpiše oporočitelj sam. Tak dokument je veljaven, če ni dvoma o njegovi pristnosti. A ker se pogosto dogaja, da ljudje oporoko izgubijo, pozabijo nanjo ali jo napišejo nepopolno, je priporočljivo, da se hrani pri notarju ali na sodišču.

Notarska oporoka ima dodatno težo, saj notar preveri, ali je vse skladno z zakonodajo in ali je volja nedvoumno zapisana. V praksi se pogosto izkaže, da je takšna oblika najzanesljivejša, še posebej pri večjih premoženjih ali zapletenih družinskih razmerjih.

Nujni delež – zaščita zakonitih dedičev

Tudi če nekdo napiše oporoko, ne more popolnoma izključiti svojih najbližjih. Zakon določa t. i. nujni delež, s katerim se zaščiti osnovne pravice zakonitih dedičev. Nujni delež pripada otrokom, posvojencem, zakoncu in staršem pokojnika, če nimajo zadostnih sredstev za življenje.

V praksi to pomeni, da mora oporočitelj nujnim dedičem zagotoviti polovico tistega, kar bi sicer dobili po zakonu. To pravilo pogosto povzroča zaplete, saj marsikdo misli, da lahko celotno premoženje podari komu drugemu. Če se nujni dediči počutijo prikrajšane, lahko oporoko izpodbijajo.

Zato je ključno, da je oporoka pripravljena premišljeno in po možnosti s pravno pomočjo. Le tako se lahko izognemo kasnejšim zapletom in sodnim sporom.

Darila za časa življenja in vpliv na dedovanje

Pogosta praksa v Sloveniji je, da starši že za življenja podarijo hišo ali zemljišče enemu od otrok, drugim pa obljubijo, da bodo dobili »nekaj drugega«. Takšne obljube nimajo pravne teže, če niso zapisane. Darila za časa življenja se ob dedovanju praviloma vštejejo v dedni delež, kar pomeni, da se vrednost darila odšteje od tistega, kar bi dedič sicer prejel.

Če se darilo ne všteje pravilno, lahko pride do občutka krivice in sporov med dediči. Zato je pomembno, da se o takšnih darilih vodi natančna evidenca in da so zapisana na ustrezen način.

Notarji pogosto svetujejo, da se večje premoženje ne razdeli z darilnimi pogodbami brez širšega razmisleka. Včasih je bolje premoženje urediti z oporoko, kjer je vse pregledno, kot pa da se z darili ustvarjajo prihodnje težave.

Skupno premoženje zakoncev in partnerjev

Veliko parov zmotno misli, da po smrti enega partnerja drugi samodejno podeduje vse. V resnici to ne drži vedno. V zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti obstaja skupno premoženje, ki se ob smrti enega partnerja razdeli. Polovica gre preživelemu partnerju, druga polovica pa se deduje.

Če ni oporoke, lahko pride do situacij, da mora zakonec ali partner premoženje deliti z otroki pokojnika ali celo z njegovimi starši. To zna biti posebno boleče, če gre za skupno domovanje. V takih primerih oporoka omogoča, da partner ostane v hiši ali stanovanju brez zapletov.

Kdaj se obrniti na notarja ali odvetnika?

Pravna pomoč pri dedovanju je smiselna prej kot pozneje. Notar pomaga pri sestavi oporoke, hrani jo v registru in svetuje glede veljavnosti posameznih določil. Odvetnik pa je nepogrešljiv v primerih, kjer pride do sporov, nejasnih darilnih pogodb ali zahtevkov glede nujnega deleža.

Če se zdi, da so družinski odnosi napeti, je še toliko bolj priporočljivo urediti vse vnaprej. Mnogi zapleti izhajajo iz nejasnih dogovorov ali ustnih obljub. Pisna oblika daje gotovost in dokazljivo sled.

Kaj storiti po smrti bližnjega?

Po smrti osebe se začne zapuščinski postopek, ki ga vodi sodišče. Sodišče vabi dediče na narok, kjer se razjasni, ali obstaja oporoka in kdo so dediči. Če je oporoka pri notarju, se ta predloži sodišču in se razglasi. Če ni oporoke, se uporabi zakonito dedovanje.

Na zapuščinski obravnavi se dediči lahko dogovorijo o delitvi ali pa postopek preide v sporno fazo, če pride do nesoglasij. Takrat o delitvi odloča sodišče. Ključnega pomena je, da dediči sodelujejo, saj se postopki lahko vlečejo več let.

Oporoka je tudi izraz odgovornosti

Ureditev oporoke ni le pravni, ampak tudi človeški korak. Z njo pokažemo odgovornost do svojih bližnjih in željo, da jim po smrti ne povzročamo dodatnih bremen. Oporoka ni znak nezaupanja, temveč spoštovanja – do tistih, ki bodo ostali za nami.

Veliko ljudi si želi, da bi po njih ostal red, ne zmeda. Z nekaj razmisleka in ustreznim zapisom lahko zagotovimo, da se to res zgodi. Oporoka ni le dokument o premoženju, ampak tudi del življenjske modrosti: bolje je stvari urediti, dokler lahko, kot pa jih prepustiti naključju.

Zavarovanja, ki jih mora imeti vsaka družina – pregled ponudb in nasveti

Objava Dedovanje in oporoka: kaj urediti, da bo vse jasno? se je pojavila na Vse za moj dan.