Zastareli učbeniki v korak z novimi učnimi načrti?

Učitelji opozarjajo: če želimo, da šola ostane kakovostna, morajo učbeniki slediti času

Čeprav se družba, znanost in tehnologija spreminjajo z izjemno hitrostjo, bodo številni slovenski učenci tudi prihodnje šolsko leto sedli v klopi z učbeniki, starimi več kot sedem let. Njihova veljavnost je bila podaljšana še za tri leta, kar pomeni, da bodo otroci pri nekaterih predmetih do leta 2029 še vedno uporabljali gradiva, nastala pred pandemijo, razmahom umetne inteligence in novimi znanstvenimi spoznanji.

Gredo zastareli učbeniki v korak z novimi učnimi načrti?

Kakovostni in posodobljeni učbeniki imajo ključno vlogo pri razvijanju pismenosti, razumevanju sodobnega sveta in oblikovanju vrednot. Zagotavljajo pregledno učno pot, jasne razlage in hierarhijo znanja, ki učencem omogoča razumevanje, ne zgolj pomnjenje.

Ena od učiteljic je povedala: »Ko ima otrok dober učbenik, se začne učiti sam. Razume, kako stvari delujejo, in ne potrebuje nenehnega preverjanja odraslih.«

Takšna gradiva ne pomagajo le učencem, temveč razbremenijo tudi starše in učitelje.

 

Primeri iz naravoslovja

Čeprav v obstoječih učbenikih za naravoslovje in biologijo ni veliko vsebin, ki bi bile popolnoma zastarele, učiteljice  menijo, da učbeniki, stari osem let, ne sledijo več sodobnemu pristopu k poučevanju. »V prenovljenem učnem načrtu za naravoslovje se poudarek seli s stroge delitve vsebin na kemijo, fiziko in biologijo na njihovo medsebojno povezovanje,« pojasnjuje Davorin Horvat, profesor kemije in biologije, OŠ Videm pri Ptuju. »Učenci se zdaj o raztopinah in ločevanju snovi učijo v kontekstu vodnih ekosistemov, zvočno valovanje pa spoznavajo prek zaznavanja zvoka pri živalih.«

Dodaja, da novi učni načrt uvaja tudi teme, ki v starih gradivih sploh niso zajete; denimo vesolje, etiko raziskovanja, pomen mikrobiote, podnebne spremembe in biodiverzitetno krizo.

Primeri iz angleščine

Tudi pri angleščini se kaže, kako pomembno je, da so učna gradiva redno posodobljena. »V učbenikih, ki jih uporabljamo že osem let, so predstavljeni Stephen Hawking in Jane Goodall, ko je bilo gradivo napisano, sta bila oba živa, danes pa ne

več. Učenci se še vedno učijo o njiju, kot da sta živa, kar ni samo stvar vsebine, temveč tudi jezikovnega vidika,« opozarja učiteljica angleščine Tanja Plohl iz

Osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice. »Zastarele informacije lahko vodijo v napačno rabo glagolskih časov, zato je obnova učbenikov nujna,« je še dejala.

Primeri iz zgodovine

Na težave pri uporabi zastarelih učbenikov opozarja tudi ena izmed učiteljic zgodovine, ki je ob pregledu učnih gradiv ugotovila, da se z uvedbo novih učnih načrtov pojavljajo razhajanja med vsebinami in starimi učbeniki. »Stari učbeniki namreč ne pokrivajo vseh vsebin, ki so se z novimi učnimi načrti prenesle v 6. oziroma 7. razred, saj so bile teme deloma premešane in prerazporejene. Poleg tega so številni primeri, ki jih uporabljamo za ponazarjanje aktualnih dogodkov, danes že zastareli.

V učbeniku Raziskujem preteklost 7 je na primer v rubriki ›Aktualno‹ zapisano, da so leta 2002 med izkopavanji našli najstarejše leseno kolo – kar danes seveda ni več aktualno. Podobno v učbeniku Jaz, midva, mi 7 omenjamo nogometaša Marcosa Tavaresa, ki je takrat pravkar pridobil slovensko državljanstvo, danes pa ni več aktiven igralec. V poglavju o slovenski identiteti je fotografija Petra Prevca, ki že nekaj let ne tekmuje več, ter zgodba o Malali, ki prav tako ni več najstnica. Takšni primeri kažejo, kako hitro učbeniki izgubijo svojo aktualnost in zakaj je pomembno, da se gradiva redno posodabljajo,« opozarja učiteljica zgodovine.



Učitelji med improvizacijo in odgovornostjo

“Ker novih učbenikov po posodobljenih učnih načrtih še ne bo, bodo številni učitelji sami pripravljali delovne liste in povzetke, da bi učencem omogočili pouk po novih učnih načrtih. To pa pomeni dodatno obremenitev učiteljev in neenakost med šolami. Vsi učbeniki, za katere odgovarja poleg založbe skupina avtorjev in recenzetov, gredo skozi postopek potrjevanja na Strokovnem svetu RS za izobraževanje, medtem ko pri delovnih listi drugo mnenje ni potrebno, delovni listu so individualni izdelek posameznega učitelja,” pojasnuje Maruša Dejak, direktorica založbe Rokus Klett.
»Težko razumemo, kakšen standard izobraževanja svojim otrokom omogoča država, če meni, da lahko še tri leta  po sprejetju novih učnih načrtov uporabljajo učbenike, stare skoraj desetletje. V času, ko se svet spreminja vsak dan, to otrokom sporoča, da znanje ni pomembno,« je zapisala ena od mam, ki sodeluje pri šolskih svetih staršev.

The post Zastareli učbeniki v korak z novimi učnimi načrti? appeared first on ZAupokojence.si.