Danes so v javno last prešla dela iz leta 1930

Vsako leto 1. januarja v javno last preidejo dela, ki so bila v ZDA izdana pred več kot 95 leti, kar obsega kup popularne kulture, ki je relevantna tudi za našo družbo. Lani je bil to na primer originalni Popaj, letos pa so na vrsti stvaritve iz leta 1930. Kljub časovni oddaljenosti so med njimi številni še zelo relevantni junaki. Ko delo preide v javno last (public domain), lahko z njim vsakdo počne karkoli. To vključuje predelavo del in izvedena dela (derivative works), kar se tipično najprej udejanji v grozljivkah in pornografiji. Seveda pa lahko tudi brez omejitev razpečujemo originalna dela. Na Univerzi Duke vsako leto pripravijo seznam najpomembnejših del, ki so odslej javna. Do leta 1998 je veljalo 75-letno obdobje zaščite, nato pa je Copyright Term Extension Act to obdobje podaljšal na 95 let. Med letoma 1998 in 2018 tako nobeno delo ni prešlo v javno last, dokler niso leta 2019 dela iz leta 1923 končno postala javna. Tako bo še nekaj desetletij, medtem ko za dela, ki so nastala po letu 1978, veljajo drugačni roki: 70 let po avtorjevi smrti. Poudariti velja, da govorimo o ameriški zakonodaji, ki se načeloma uporablja za dela iz ZDA, a so lahko zakonodaje v drugih državah strožje. Prevod Einsteinove teorije relativnosti, ki je v ZDA izšel leta 1920, je v javni lasti od leta 1995. Nemški original pa je javen šele letos, ker zaščita tam že sedaj velja 70 let po avtorjevi smrti, torej do leta 2025. Kaj je torej letos postalo prosto dostopno? Knjige Umor v župnišču (Agata Christie), V smrtni uri (William Faulkner), Pepelnična sreda (T.S. Elliot), 42. vzporednik (John dos Passos), junaki Betty Boop, originalni Disneyjev Pluton in devet dodatnih risank Miki Miške. Filmi Na Zahodu nič novega, Umor in Anna Christie, skladba Georgia on My Mind in še številna druga dela. [st.slika 76060] [st.youtube Lh9f_k7fQPA]