1 day ago
19
ARTICLE AD
1. APRIL – DAN NOROSTI, ŠAL IN PREVAR: Zakaj se svet vsako leto smeji na ta dan in kdo se (ne) sme smejati?
Vsako leto 1. aprila svet pozabi na resnost, politike, podražitve in vojne – vsaj za trenutek – in se nasmeji. A zakaj je prav ta dan postal sinonim za potegavščine? In kje so meje med smešnim in žaljivim?
Smeh, ki traja stoletja – zakaj ravno 1. april?
LJUBLJANA – Danes ni navaden dan. Ne za osnovnošolce iz Dravograda, ne za uslužbenca na pošti v Sežani, pa tudi ne za direktorja javnega zavoda, ki so mu sodelavci zamenjali ekran za sliko modrega zaslona smrti. 1. april je. Dan, ko se dovolijo stvari, ki sicer ne gredo skozi. Pa zakaj ravno ta dan?
Po poročanju BBC sega tradicija 1. aprila v 16. stoletje. Takrat je papež Gregor XIII. leta 1582 uvedel gregorijanski koledar, s katerim je novo leto premaknil na 1. januar. Prej se je praznovalo pomladi, v zadnjih dneh marca in včasih še 1. aprila. Ampak ne vsi niso kar takoj sprejeli spremembe. Nekateri so vztrajali pri starem datumu – in prav ti so postali tarče posmeha.
„Poisson d’avril“ – francoska „aprilska riba“ – so rekli tistim, ki so nasedli. V praksi pa so jim na hrbet prilepili papirnato ribo in opazovali, kako dolgo bo ostala neopažena. Ni nujno, da so se vsi smejali.
Od špagetov na drevesu do lažne lune
Leta 1957 je britanski BBC v enem svojih dokumentarcev prikazal žensko, ki pobira zrele špagete z drevesa v južni Italiji. Gledalci? Navdušeni. In zavedeni.
Mnogi so poklicali televizijo, da bi izvedeli, kako lahko tudi sami doma vzgojijo tovrstne rastline. Danes se zdi neverjetno, da so ljudje to res verjeli – a takrat so.
Z leti so se v igro vključila tudi velika podjetja. Google je znan po tem, da vsako leto 1. aprila predstavi fiktiven izdelek ali funkcijo. Leta 2013 so, recimo, predstavili “Google Nose” – funkcijo, ki naj bi preko ekrana prenašala vonjave. Ljudje so klikali.
Ampak vse šale ne pristanejo mehko. Volkswagen je leta 2021 objavil, da se bo v ZDA preimenoval v “Voltswagen” – namig na elektrifikacijo vozil. A ker je šala prišla prezgodaj in je bila videti kot uradna objava, je zmedla novinarje, vlagatelje in še koga. Associated Press je kasneje poročal, da se je podjetje srečalo s kritikami o zavajanju.
Kdaj je šala preveč?
Vprašanje, ki se vsak 1. april znova vrne. Kdaj šala ni več smešna? Ko se nekomu zarije pod kožo? Ali ko pusti posledice?
„Meja med domiselno potegavščino in čustveno zlorabo je lahko zelo tanka,“ opozarja psihologinja dr. Katja Mesarič. „Šale, ki temeljijo na smrti, bolezni, odpuščanju ali drugih stiskah, lahko povzročijo pravo psihološko škodo.“
Primer? Leta 2016 je v ZDA uslužbenec razposlal lažno elektronsko sporočilo o domnevnem terorističnem napadu. Posledica? Evakuacija stavbe. Policija. Panika. CNN je takrat poročal o travmi, ki je trajala več dni. Odpuščen je bil nemudoma.
V Sloveniji? Tudi tukaj ne gre vedno vse po maslu. Leta 2009 je znani radijski voditelj objavil, da zapušča svojo oddajo. Poslušalci so bili šokirani. „Zame to ni bila več igra. Bila sem razočarana,“ je za Delo dejala poslušalka iz Kranja.
Vsi se (ne) smejijo
V Evropi je 1. april nekakšen praznik svobode izraza. A ni povsod tako. Na Japonskem je dan skoraj povsem ignoriran. V nekaterih muslimanskih državah pa so potegavščine celo kaznive.
Leta 2022 je savdska vlada izdala opozorilo prebivalcem, naj se izogibajo šalami in zavajanju, saj so v nasprotju z moralnim redom. Al Jazeera je poročala, da so bile posamezne objave celo predmet policijskih preiskav.
V Sloveniji imamo bolj sproŭčen odnos. Pošiljanje osnovnošolcev iz Šmarja na lažne “nujne misije”, lepljenje napak v razredne dnevnike, ali pa objave lokalnih portalov, da bo na Triglav postavljen tobogan – vse to je del folklore.
A tudi tukaj se pojavljajo pomisleki. „Meja med lažno novico in šalo je pogosto preveč tanka,“ opozarja komunikolog dr. Samo Uhan v pogovoru za Večer. „V časih so mediji šale opremljali z opozorili, danes pa se tudi resne lažne novice preoblečejo v nekaj, kar se zdi resnično.“
Kolektivni ventil ali ušesa za norčijo?
In čeprav so pomisleki upravičeni, se vseeno zdi, da ima 1. april neko posebno vlogo. Smeh je zdrav. To vemo. Ampak morda je še bolj zdrav, če pride skupaj z drugimi.
„Smeh je kolektivni ventil. Omogoča nam, da se sprostimo in povežemo,“ pravi psihoterapevtka Tanja Radman. „Zato tudi šale, ki so nekoliko nerodne, včasih pripomorejo k večjemu razumevanju in povezanosti.“
Kamniška pekarna je denimo pred leti objavila, da uvajajo “krofe z okusom kisle repe”. Rezultat? Val komentarjev. In rekordna prodaja navadnih krofov. To je bila šala, ki je delovala. Ljudje so se smejali. In kupovali.
Pravila dobre potegavščine
Bi se letos pošalili z nekom? Super. A strokovnjaki svetujejo nekaj preprostih pravil:
- Izogibajte se temam, kot so bolezen, smrt ali družbna stiska.
- Poskrbite, da bo šala hitro razkrita – še posebej v digitalnem svetu.
- Preverite dejanske posledice – je kdo lahko prizadet, prestrašen ali ponižan?
- Uporabite domišljijo. Šale ne smejo biti lene.
Najboljša potegavščina je tista, ki nekoga za trenutek prevara – a ga potem nasmeje.
In še nekaj za konec
1. april je ogledalo. Ne vedno najbolj prijazno. Kaže, kaj nas še lahko nasmeji. In kaj nas razjezi. Kaže, kdo se pošali in kdo se ne zna.
„Najbolj iskreni trenutki so tisti, ko se ljudje skupaj smejijo – ali pa skupaj verjamejo v nekaj neresničnega,“ je nekoč zapisal britanski kolumnist Jonathan Freedland (The Guardian).
In kdo bi mu 1. aprila oporekal?
Pripravil: N. Z.
Vir: BBC, CNN, Associated Press (AP), Al Jazeera, Delo, Večer
The post Danes je 1. april – ampak ali sploh veste, zakaj se norčujemo? first appeared on NaDlani.si.
English (US)