Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Pozabljena zgodovina in izzivi sprave

Danes je dan, ko se v Sloveniji spominjamo žrtev, ki so jih revolucionarna dejanja oropala prihodnosti. 17. maj je bil lani priznan kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar je vlada Roberta Goloba 16. maja 2023 ta dan ukinila, kar je razburilo številne, ki menijo, da gre za omalovaževanje žrtev in zanikanje njihovega trpljenja.

Datum 17. maj je simboličen spomin na dogodke iz leta 1942, ko so slovenski partizani v soteski Iške umorili 53 oseb, večinoma slovenskih Romov. Čeprav so ti dogodki preteklost, se mnogi bojijo, da se nasilje nad lastnim ljudstvom nadaljuje tudi danes, kar prikazuje tudi nedavna odločitev oblasti o ukinitvi tega dneva spomina.

Rane preteklosti še vedno krvavijo

Slovenija je prepojena s krvjo povojnega revolucionarnega nasilja, kjer preko 15.000 slovenskih mož in sinov še vedno čaka na pravično obravnavo in večen počitek. Izvensodni povojni poboji so zločin, ki ne zastara, in pravica do njihovega groba je dolžnost, ki jo imamo do prednikov in zanamcev.

Pred kratkim je predsednica države odlikovala ZZB za vrednote NOB z zlatim redom za zasluge, kar je razburilo mnoge, zlasti svojce žrtev. Ta poteza je povzročila bolečo delitev in razplamtela čustva v državi. Ljudje se sprašujejo, ali takšna dejanja prispevajo k narodni spravi ali pa jo ovirajo.

Spomin in opomin za prihodnost

Na današnji dan se združujemo v mislih in molitvah, da bi počastili kalvarijo slovenskega naroda izpred osmih desetletij. Spominjamo se očetov, mater, bratov in sester, ki so izginili brez sledi. Njihova “krivda” je bila, da so razmišljali drugače, da so želeli svobodo ali da so bili zvesti svoji vesti.

Za mnoge od teh ljudi ni groba, ni spomenika, ni zapisa v zgodovinskih knjigah. A danes stojimo tukaj, da izrečemo tisto, kar jim je bilo odvzeto: resnico, priznanje in spoštovanje. Naš cilj ni obsodba, temveč spomin – da bi kot družba priznali trpljenje, se poklonili spominu in jasno rekli: To se ne sme nikoli več ponoviti. Brez resnice ni pravične prihodnosti. Brez spomina ni narodne sprave.

Žrtve si zaslužijo naš glas. Naj bo ta dan opomin in zaveza, da bomo kot narod gradili družbo, v kateri bo vsako človeško življenje spoštovano, vsaka pravica varovana, in vsaka zgodovina – tudi boleča – priznana. Večna čast in spoštovanje žrtvam komunističnega nasilja. Naj počivajo v miru.

Spletno uredništvo