.png)
8 hours ago
22
ARTICLE AD
Vsako leto 31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije – dan, ko se spomnimo pomembnega trenutka v zgodovini, ki je za vedno zaznamoval naš jezik, kulturo in narodovo samobitnost. Danes ta dan marsikdo povezuje predvsem s prostim dnevom ali z nočjo čarovnic, je njegov pomen veliko globlji. Gre za praznik besede, misli in znanja, ki je Slovencem dal prvo tiskano knjigo v domačem jeziku in postavil temelje naše pisne kulture.
Sredi 16. stoletja, v času verskih pretresov po vsej Evropi, se je v Sloveniji pojavil Primož Trubar, duhovnik, reformator in vizionar, ki je s svojim delom odločilno vplival na razvoj slovenske identitete.
Trubar je sredi preganjanj, cenzure in družbenih sprememb pogumno zapisal prve besede v slovenskem jeziku – najprej v „Katehizmu“ in nato še v „Abecedniku“, obeh natisnjenih leta 1550. Z njima je Slovencem prvič ponudil možnost, da berejo in razmišljajo v jeziku, ki so ga govorili doma, ne le v latinščini ali nemščini.
Njegova dela so bila namenjena predvsem verskemu pouku, so sčasoma postala več kot to – simbol narodne zavesti in kulturne neodvisnosti. Trubarjev znameniti stavek „Stati inu obstati“ je še danes eno najbolj prepoznavnih gesel slovenskega naroda.
Reforma, ki je spremenila svet
Reformacija se je začela kot versko gibanje, ki je želelo cerkev približati ljudem, a je hitro prerasla svoje začetne okvire. S prenosom Svetega pisma v ljudske jezike in s spodbujanjem izobraževanja je odprla vrata pismenosti, razmišljanju in kritičnosti. Ljudje so prvič dobili možnost, da sami berejo in razumejo verska besedila, kar je močno vplivalo na razvoj družbe.
V Sloveniji je to pomenilo tudi začetek slovenske književnosti. Reformatorji, ki so sledili Trubarju – med njimi Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj – so skupaj z njim ustvarili temelje slovenske pisane besede. Dalmatin je leta 1584 prevedel celotno Sveto pismo v slovenščino, Bohorič pa je oblikoval prvo slovensko slovnico.
Praznik jezika in kulture
Danes je dan reformacije edini državni praznik, posvečen kulturi. Ni verski praznik, temveč poklon jeziku in knjigi. Na ta dan knjižnice, kulturni domovi in muzeji po vsej Sloveniji pripravljajo razstave, predavanja in bralne dogodke, ki obiskovalce spominjajo, da svoboda mišljenja nikoli ni samoumevna.
Številne šole izkoristijo praznik za pogovor o pomenu jezika, učitelji pa učencem približajo Trubarjevo življenje in njegovo neomajno vero v moč pisane besede. Tudi Slovenska knjiga, ki danes živi v času digitalnih zaslonov in umetne inteligence, še vedno črpa iz duha reformacije – iz poguma posameznika, ki je verjel, da lahko knjiga spremeni svet.
Čeprav od Trubarjevih časov mineva že skoraj pol tisočletja, je njegovo sporočilo še vedno aktualno. Jezik ostaja tisto, kar nas povezuje, oblikuje in določa kot narod. Dan reformacije nas tako vsako leto opomni, da so svoboda izražanja, znanje in odprtost duha vrednote, ki jih ne smemo jemati za samoumevne.
Zato ta dan ni le poklon zgodovini, temveč tudi povabilo – da beremo, pišemo, razmišljamo in ustvarjamo v jeziku, ki nam je najbližji. Ker je prav beseda tista, s katero „stojimo inu obstajamo“.
Foto: Jakob Lederlin, lesorez, 1578./Wikimedia (fotografijo smo v uredniške namene obrezali)
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
Morda vas zanima tudi
Objava Dan reformacije: Praznik knjige, poguma in slovenskega jezika je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)