Črnogorci pojedo največ čokolade v regiji. A podatki so zanimivejši, kot si mislite

Na prvi pogled gre za sladko drobtinico statistike. A številke o vsakodnevnem uživanju čokolade v različnih balkanskih državah razkrivajo nekaj več. Govorijo o prehranskih navadah, ekonomskem standardu, kulturnem odnosu do sladkega in celo o tem, kako se posamezne skupnosti tolažijo, nagrajujejo in povezujejo ob koščku čokolade.

Čokolada

Luksemburg na vrhu svetovne lestvice

Sladka krona Evrope pripada najmanjšim

Spletna stran World Population Review je objavila najnovejše podatke o svetovni porabi čokolade na prebivalca. Na vrhu je Luksemburg, kjer povprečni prebivalec dnevno poje 27,15 grama čokolade. Letno to znese skoraj deset kilogramov. Takšne številke ne presenečajo, če upoštevamo gospodarsko moč, dostopnost kakovostne čokolade in kulturo sladkanja med obiski ter ob kavah.

Islandija tesno sledi

Na drugem mestu se znajde Islandija, kjer človek vsak dan zaužije 19,7 grama. V državi, kjer je hladno skoraj vse leto, je čokolada pogosta tolažba, vir energije in spremljevalka dolgih zimskih večerov.

Črna gora vodi v regiji

Več kot 19 gramov na dan

Črnogorci so regionalni rekorderji. Povprečni prebivalec poje kar 19,6 grama čokolade na dan. Gre za količino, ki je skoraj povsem primerljiva z Islandijo in presenetljivo višja od tiste v drugih balkanskih državah. V črnogorskih trgovinah je ponudba čokolade bogata, priljubljenost domačih in tujih blagovnih znamk visoka, kar kaže na trden kulturni odnos do sladkega.

Kaj stoji za tem podatkom

Možno je, da ima vpliv tudi življenjski slog. Velik delež prebivalcev Črne gore živi v urbanih središčih, kjer je dostop do trgovin enostaven in kjer je čokolada pogosto hitra malica ali nadomestilo obroka. Lahko pa gre tudi za vpliv še vedno močne gostinske kulture, kjer se čokolada pogosto znajde na meniju ob kavici.

Kje so Slovenci?

Smo v zlati sredini

Slovenija se uvršča na tretje mesto med sedmimi opazovanimi državami v regiji. Povprečna dnevna poraba znaša 13,3 grama. Pred nami sta Črna gora in Hrvaška, ki zaseda drugo mesto s 15,2 grama dnevne porabe.

Vpliv zahodnih navad

Slovenci so dolgo veljali za ljubitelje sladkega, zlasti čokolade. Švicarske in nemške znamke imajo tukaj tradicionalno visoko zvestobo, domače tovarne pa ohranjajo stalno prisotnost na policah. Poraba je stabilna, četudi se v zadnjih letih pojavljajo trendi zdrave prehrane in omejevanja sladkorja.

Preostanek regije

BiH in Srbija tik pod Slovenijo

Bosna in Hercegovina ima dnevno povprečje 12,8 grama, Srbija pa 12,1 grama. Gre za državi, kjer je čokolada prisotna v vsakdanji kulturi – od daril, ki jih prineseš na obisk, do sladkih pregreh ob kavi. Priljubljene so še vedno klasične tablice, pa tudi kremni namazi in prigrizki.

Severna Makedonija in Albanija sta na repu

Najmanj čokolade dnevno pojedo Makedonci (11,8 g) in Albanci (5,6 g). Zlasti albanska številka izstopa kot izrazito nizka. Možnih razlogov je več: ekonomska dostopnost, nižja stopnja urbanizacije, manjša vključenost globalnih prehranskih blagovnih znamk v vsakdanjik.

Kaj pomenijo te številke?

Sladkosni? O ja, še kaj več

Statistika porabe čokolade ni le sladkosnedi podatek. Odraža dostopnost izdelkov, kupno moč, prehranske navade in celo stopnjo stresa v državi. Čokolada je v mnogih kulturah nadomestilo za tolažbo, praznik ali motivacijo. Višja poraba pogosto pomeni tudi višjo izpostavljenost oglaševalskim kampanjam in hitremu tempu življenja.

Ali res potrebujemo toliko sladkega?

Nutricionisti opozarjajo, da pretirano uživanje sladkorja vodi v debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in druge presnovne bolezni. Čokolada naj bi bila užitek, ne vsakodnevna navada. Vendar številke kažejo, da se mnogi težko uprejo.

Zakaj Črna gora ljubi čokolado

Kulturni vpliv in zgodovinske navade

Na Balkanu je čokolada od nekdaj igrala vlogo v socialnih interakcijah. V Črni gori se darila pogosto zaokrožijo s čokolado. Tudi otroci jo dobijo ob praznikih, obiskih in nagradah. Vzorec se prenaša iz generacije v generacijo.

Dostopna cena in lokalna ponudba

Črna gora ima razmeroma nizke cene osnovne prehrane, vključno s čokolado. Poleg tega je trg dobro založen s priznanimi blagovnimi znamkami, domačimi in tujimi.

Psihologija tablice čokolade

Udobje v obliki kvadratkov

Čokolada pogosto služi kot sredstvo za pomiritev. Še posebej v negotovih časih ljudje segajo po drobnih užitkih, ki so dosegljivi in preprosti. Učinek sladkorja na razpoloženje je znanstveno dokazan, čeprav kratkotrajen.

Dopamin in navada

Zaužitje čokolade sproži izločanje dopamina – hormona sreče. Ob pogosti uporabi se tvori navada, ki jo je težko prekiniti. Tako je čokolada hkrati vir užitka in potencialna zasvojenost.

Kako se primerjamo z Evropo?

Sredina lestvice

Slovenija z 13,3 grama dnevne porabe sodi v evropsko povprečje. Daleč zaostajamo za Luksemburgom, Švico in Nemčijo, a smo precej nad evropskim jugom. V Evropi so razlike velike, a skupna točka ostaja vloga čokolade kot nagrade in sprostitve.

Globalni trendi

V razvitem svetu se poraba čokolade sicer nekoliko umirja, a narašča prodaja temne čokolade z višjim deležem kakava in manj sladkorja. Potrošniki postajajo bolj ozaveščeni, gledajo na poreklo kakava, pogoje pridelave in etiko blagovnih znamk.

Vprašanja za prihodnost

Bo čokolada ostala vsakdanjik

Ali bo čokolada v regiji tudi v prihodnje ohranjala svoje mesto v vsakodnevni prehrani ali jo bodo izpodrinili drugi prigrizki, kot so oreščki, suho sadje ali funkcionalne ploščice?

Bo cena odigrala ključno vlogo

Rast cen surovin, inflacija in geopolitika lahko vplivajo na ceno čokolade. Vprašanje je, ali bo ostala dostopna vsem plastem prebivalstva.

Objava Črnogorci pojedo največ čokolade v regiji. A podatki so zanimivejši, kot si mislite se je pojavila na Vse za moj dan.