Črna nit, ki povezuje Petovlje z Nabrežino

Bombni atentat v Petovljah na Goriškem, v katerem so bili ubiti trije karabinjerji, eden pa hudo ranjen, je šolski primer kriminalnega zavezništva neofašističnih teroristov in italijanskih ter ameriških tajnih služb. Pisalo se je leto 1972. Trije nesrečni karabinjerji so umrli 31. maja in 6. oktobra je med spodletelo preusmeritvijo letala na letališču v Ronkah bil ubit Ivano Bocaccio, eden od organizatorjev petoveljskega atentata. Pred tem (datum ni točno znan) so na Šestrenskem vrhu pri Nabrežini odkrili skladišče orožja in razstreliva tajne organizacije Gladio, od koder naj bi prišel vžigalnik, ki je sprožil bombo v Petovljah.

Da je petoveljski atentat dobil sodni epilog, je zaslužen Felice Casson, ki je, prej kot preiskovalni sodnik in nato kot tožilec na beneškem sodišču, odkril izvršitelje atentata. Hkrati je tudi odkril tiste, ki so jih ščitili, skratka, vse, ki so ovirali pot do resnice. Teh je bilo kar nekaj, od karabinjerskih častnikov do obveščevalnih službe ter državnih aparatov.

Casson je bil v Ronkah gost sklepne prireditve, ki jo je združenje Leali delle Notizie posvetilo mafiji, pokolom in lažnim novicam. Pogovor z nekdanjim sodnikom ter z novinarjem Paolom Biondanijem je vodila novinarka Luana De Francisco. Odkritje nabrežinskega skladišča Gladia (t.i. Nasco 203) so karabinjerji dolgo prikrivali, resnica (čeprav ne vsa) pa je počasi prišla na dan. Karabinjerji so sprva trdili, da so enega največjih skladišč Gladia v državi odkrili pozimi leta 1971, v resnici pa se je to zgodilo poleti istega leta.