Cristina Farinha za STA: EPK je nastal iz ideje po krepitvi mednarodne razsežnosti programov mest (intervju)

Projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) je nastal iz ideje po krepitvi mednarodne razsežnosti programov mest. Ves čas se je razvijal in postaja bolj organiziran, da bi lahko imel dolgoročen vpliv na kulturni razvoj, je za STA povedala neodvisna strokovnjakinja v kulturni politiki Cristina Farinha, ki je predsedovala komisiji pri izboru EPK 2025.

Ena od dveh letošnjih EPK je Nova Gorica skupaj z Gorico, s tem pa eno od slovenskih mest drugič nosi ta naziv, potem ko ga je leta 2012 nosil Maribor s partnerskimi mesti. V obeh primerih sta bili slovenski EPK izbrani po tem, ko sta se mesti s svojimi kandidaturami potegovali na javnem razpisu ministrstva za kulturo.

Kako se je vse skupaj začelo?

Začelo se je leta 1985 s takratno grško ministrico za kulturo Melino Merkuri, ki je predlagala, da bi vsako leto enemu mestu podelili naziv, da bi promoviralo skupno evropsko kulturo. Zamisel je bila, da bi izbrano mesto, prebivalci in svet bolje spoznali evropsko kulturo ter skupne točke, ki so značilne za evropske kraje. Program se je začel z okrepljenim enoletnim kulturnim programom, da bi izboljšal prisotnost in sodelovanje evropskih in drugih mednarodnih umetnikov ter organizatorjev. Ideja je bila torej okrepiti mednarodno in evropsko razsežnost programov mest ter poudariti skupne elemente evropske kulture, ki jih ima vsako mesto.

Sprva so bile izbrane večinoma prestolnice.

Po začetku projekta sredi 80. let se je vsaka država članica EU lahko odločila, kateremu mestu bo podelila naziv. A moramo se spomniti, da so bili tuji umetniki, ki so nastopali ali se predstavljali v naših mestih, pa naj govorimo o razstavah, performansih, gledališču, plesu ali koncertih, redki. Zato so bile EPK sprva prestolnice z večjo mednarodno skupnostjo umetnikov, saj je bila ideja ravno v tem, da bi v programih izboljšali evropsko razsežnost. Projekt se je nato ves čas razvijal in postaja bolj organiziran in strukturiran ter ina dolgoročen vpliv na kulturni razvoj.

Kdaj je v projekt vstopila neodvisna komisija, ki sodeluje pri izbiri mest?

Neodvisni odbor strokovnjakov, ki je zadolžen za izbiro in spremljanje mest, je bil ustanovljen leta 2013. Do takrat so se države članice EU same odločale, kateremu mestu bodo podelile naziv. Skozi vsa leta od 1985 do 2013 so bili različni postopki. Bile so države, ki so razvile in promovirale nacionalna tekmovanja, nekatere države so se odločale od zgoraj navzdol. Ministrstva za kulturo so razpravljala in se odločila za mesto ali pa se je država odločila po pogajanjih z več mesti. Toda Evropska komisija je vedno imela skupino strokovnjakov, ki je spremljala projekte, ki jih je predlagala vsaka država, in zagotavljala, da se odzivajo in zasledujejo cilje in merila, ki jih je določila EU. Od leta 2013 je to prešlo v skupine zunanjih strokovnjakov, ki so jih imenovale in jih še vedno imenujejo evropske institucije.

Vedno deluje tudi skupina strokovnjakov, ki jih imenuje država za ta naziv. Samo kot podrobnost – skupina strokovnjakov predlaga nominirano mesto, potem jo izbere država članica, nato pa je svet EU tisti, ki dokončno potrdi odločitev. Skupina strokovnjakov torej samo priporoča in ne izbira, vendar doslej ni bilo primera, da država ne bi upoštevala njihovih priporočil.

Kateri so kriteriji, ki jih morajo mesta izpolnjevati za doseganje naziva?

Za vsa mesta, ki so bila izbrana po letu 2020, komisija upošteva šest kriterijev. Med njimi se najprej upošteva prispevek k dolgoročni kulturni strategiji, kar pomeni, da mora mesto imeti oblikovano strategijo, ki je daljša od leta naziva.

Projekt mora dokazati, da se ukvarja z evropskimi vprašanji, da se razvija v sodelovanju z drugimi evropskimi partnerji, mesti, umetniki in organizacijami. Večinoma ne gre za lokalne ali nacionalne projekte, ampak takšne, ki se razvijajo s partnerji po vsej Evropi. Tretji kriterij, na katerega je prav tako pozorna komisija, je program. Ta mora biti raznolik, zajemati mora različne umetniške discipline in sektorje, biti mora evropski, odprt in dostopen različnim skupnostim in občinstvom ter razvit skupaj z državljani in različnimi skupnostmi.

Četrti kriterij je ozaveščanje. Projekt mora dokazati, da je bil celoten postopek zgrajen od začetka in skupaj z različnimi skupnostmi v mestu ter da bodo aktivnosti vključevale širšo skupino ljudi ter dosegle celotno Evropo. Peti kriterij je vodstvo, ki mora dokazati, da ga je spodobno izvajati, da obstaja organizacija ali ekipa s pravim strokovnim znanjem, da obstaja proračun, ki bo projekt pokril. In nenazadnje, da ima mesto pogoje za izvedbo: da obstaja dostop do mesta, prevoz, dovolj hotelov, prizorišča, ki lahko sprejmejo in gostijo dejavnosti, da obstaja politično soglasje, ki bo zagotovilo stabilnost dogodka, saj je bilo mesto nominirano že pred leti. Župani se menjajo, a projekt je treba nadaljevati.

Obstaja tudi evalvacija?

Komisija ima obe funkciji. Najprej izbere in nato spremlja izvedbo projekta samo do naslovnega leta, v primeru Nove Gorice in Gorice do letos. Komisija poskrbi, da se projekt, ki ga je Nova Gorica predstavila in je zmagal, izvaja v skladu s tem, kar je zapisano v prijavni knjigi, tako da se mesta, ko dobijo naziv, ne morejo odločiti za izvedbo česa drugega. Seveda obstaja manevrski prostor, saj govorimo o petletnem projektu, stvari se spreminjajo, potrebne so prilagoditve, morda morajo nastati novi projekti, ker obstajajo določeni izzivi. Interesi se spreminjajo, včasih so težave s proračunom … Vendar je komisija za to, da zagotovi, da projekt ostaja zvest prijavi, saj sicer ne bi bilo pošteno do drugih, neizbranih kandidatov.

Ob samem zaključku postopka komisija odloča tudi o nagradi Melina Merkuri. Ko so mesta nominirana, so upravičena do nagrade Evropske komisije, poimenovane po predlagateljici projekta. Vredna je 1,5 milijona evrov in je pripisana v trenutku nominacije, komisija pa ob koncu izvedbenega postopka odloča, ali si ga mesto zasluži ali ne. Torej se izplača šele na samem začetku naziva. To pa je hkrati tudi edini finančni prispevek Evropske unije neposredno k projektu.

Je mogoče izpostaviti katero od mest, ki je naziv izrabilo v polnosti ali pa nemara sploh ne?

Če se je vse začelo s prestolnicami, so se skozi leta prijavljala manjša in srednje velika mesta. Nekatera od teh mest v evropski panorami, celo v svetu, niso bila znana kot privlačne kulturne destinacije. Tako je pobuda EPK omogočila številnim med njimi, da so dobro poznana in veljajo za mesta, ki imajo kulturno dinamiko. Mislim, to večinoma velja za vsako mesto, ki je dobilo naziv. Seveda obstajajo takšna, ki imajo dolgoročnejše koristi od drugih, kar pa je velikokrat tudi posledica političnega konteksta in razmer.

Ko se dogodek konča, pogosto pride do političnih sprememb, zaradi katerih se morda ne vlaga toliko v kulturo. Če ni neprekinjenega vlaganja, se dotedanja prizadevanja lahko izgubijo. Obstajajo tudi primeri finančne, gospodarske krize, ki ne dovoljuje, da bi rast trajala. A v večini primerov boste našli mesta, ki bi vam povedalo, da ni bilo nobene prednosti in koristi od te naložbe. Na primer Liverpool, ki je bil EPK leta 2008, je mesto, ki zelo dobro dokazuje prednosti naziva. Postavil se je na zemljevid v Veliki Britaniji kot turistično in kulturno mesto ter vzdržuje vrsto kulturnih prizorišč in festivalov.

EPK torej omogoča, da se mesta postavijo na zemljevid in da v mnogih primerih pridobijo tudi samospoštovanje. Po tem dogodku postanejo opolnomočena in lahko nadaljujejo z drugimi projekti, bodisi na kulturnem ali tudi na drugih področjih. Ideja je prispevati h kakovosti bivanja državljanov, posledično ustvariti delovna mesta, privlačnost mesta, pripeljati nove prebivalce in investicije.