Odbor za pripravo mnenja o bančnih izbrisih še ni oblikovan

Skupina neodvisnih strokovnjakov za pripravo mnenja, ali so bile razlastitve bančnih vlagateljev ob sanaciji bank upravičene ali so bili ti z izrednimi ukrepi Banke Slovenije oškodovani, še ni oblikovana. Razlog za to je spor med združenjema malih delničarjev glede reprezentativnosti.

“Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep, da se med interesnima združenjema v postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za reprezentativno združenje šteje Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD),” so danes sporočili iz VZMD. Medtem si za dodelitev reprezentativnosti prizadeva tudi Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Sklep sodišča še ni pravnomočen, so še zapisali v VZMD.

Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank daje možnost imenovanja odbora oz. skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oz. delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

“Pravnomočen sklep v presoji reprezentativnosti bi omogočil, da sodišče imenuje odbor strokovnjakov za izdelavo predhodnega mnenja,” so navedli v VZMD in spomnili, da preko 110.000 razlaščenih imetnikov delnic in obveznic bank na pravico čaka že več kot 11 let. V VZMD tako upajo, da Društvo MDS ne bo vložilo pritožbe zoper zadevni sklep mariborskega sodišča.

VZMD je avgusta lani sodišču v skupino strokovnjakov predlagalo imenovanje Branke Neffat, Jožeta P. Damijana in Zlatka Jenka. Zakon namreč določa, da reprezentativno združenje lahko predlaga tri člane, medtem ko vlada lahko predlaga dva, Banka Slovenija pa enega. Predsednika odbora bo predlagalo pristojno sodišče, to je po zakonu Okrožno sodišče v Mariboru.

V skupini ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Ta mora osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje. To lahko odpre pot do poravnave. Če skupina ugotovi, da je vsem ali nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila.

Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, pa zakon omogoča, da se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.