ARTICLE AD
SLS v soboto čaka izredni volilni kongres, na katerem bo članstvo odločalo o vodstvu, ki jih bo popeljalo na naslednje volitve v DZ. Za vodenje stranke se bosta ob aktualnem predsedniku Marku Balažicu potegovali še Tina Bregant in Nina Strah. Kandidati so enotni v cilju SLS prihodnje leto popeljati čez parlamentarnih prag in na “pot stare slave”.
Zunajparlamentarna SLS se na izredni volilni kongres leto pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami podaja v luči neuspeha na lanskih evropskih volitvah in napetih odnosov, ki so zadnje mesece zaznamovali vzdušje v stranki z dolgo tradicijo.
Osrednji del kongresa v Slovenski Bistrici bo izbira vodstvenih organov stranke, predvsem predsednice ali predsednika, ki bo stranko popeljal v naslednjo volilno tekmo. Delegati pa bodo volili tudi tri podpredsednike stranke, predsednika glavnega odbora, 10 članov izvršilnega odbora in 5 članov nadzornega odbora.
Za vodenje stranke se bodo tokrat potegovali trije kandidati, ob aktualnem predsedniku Balažicu še ljubljanska mestna svetnica Bregant in kandidatka stranke na zadnjih evropskih volitvah Strah. Kandidati so si enotni predvsem cilju, da je treba stranko do prihajajočih volitev v DZ konsolidirati, da bi jim po več kot desetletju vnovič uspel preboj čez parlamentarni prag.
Balažic, ki je vajeti stranke po zadnjih državnozborskih volitvah prevzel od tedanjega predsednika, sicer tudi enega od soustanoviteljev, Marjana Podobnika, napoveduje, da bo na volilnem kongresu stavil na rezultate dosedanjega dela. “Imam načrt, kako stranko dvigniti še višje. Verjamem, da nas v parlament popelje razvojna koalicija s sorodnimi strankami in da je to način, da se bo glas SLS najbolje slišal,” je dejal za STA.
Aktualni predsednik stranke verjame, da lahko prepriča članstvo, da mu vnovič zaupajo vodenje stranke. “Stranke še nisem vodil na parlamentarne volitve, vodil pa sem jo na lokalnih in evropskih volitvah in obakrat dosegel rezultate, ki so bili v primerjavi z rezultati prejšnjega vodstva dvakrat boljši. Nek recept smo očitno odkrili, kar stranka potrebuje na tem koraku, je predvsem mir, skupno delovanje in potem trdo delo,” je odločen aktualni prvak SLS.
Da bo ena poglavitnih nalog novega vodstva vzpostavitev zaupanja, zmožnosti sodelovanja in poenotenja v vrednotah, je prepričana tudi Bregant. Po njeni oceni vzdušje zadnjih nekaj mesecev v stranki ni dobro. “Imamo določena razhajanja, tudi perilo, ki ni bilo umazano, se je umazalo in se sedaj po nekaterih medijih javno pere. Tega je škoda, ker je v stranki poleg teh, ki jih je malo, a so glasni, velika večina takšnih, ki so dobronamerni, si ne želijo razkola in zmorejo delati skupaj,” je za STA orisala stanje v SLS.
Prepričana je, da lahko stranko popelje na mesto, ki ga je na političnem parketu nekoč že zasedala. “SLS s svojimi sredinskimi vrednotami lahko na demokratičen, ljudem prijazen način Slovenijo pripelje v boljše čase, ko bo gospodarsko uspešna, čim bolj samozadostna, ko bodo ljudje imeli svojega osebnega zdravnika, otroci se bodo učili v šolah reči, ki jim bodo kasneje prišle prav in se bodo učili tudi kritičnega mišljenja,” meni Bregant.
Ambicioznih napovedi za stranko prav tako ne skriva tretja kandidatka za predsedniško mesto. “Cilj je mandatarstvo, kratkoročni cilj pa je, da se stranka sestavi, utrdi svojo strukturo in pridobi nazaj vse tiste volivce, ki jih je do zdaj izgubila, ojača mrežo, spet vzpostavi kontakt z ljudmi po terenu,” je Strah dejala za STA. Prav v prisotnosti na terenu vidi posebnost stranke in jasen znak, da ta še živi.
Ključen cilj stranke v naslednjih mesecih mora biti dodelati program in začeti intenzivno kampanjo. “Želim si, da se stranka poveže in sestavi res dober program, ker ni druge stranke, ki podpira kmeta. Mi smo tisti, ki moramo vrniti nazaj to, kar slovenski kmet je in njegove zasluge za Slovenijo, je izpostavila, med ključnimi temami za stranko pa izpostavila tudi gospodarstvo in socialno državo.
Kandidat, ki mu bodo delegati v soboto poverili vodenje stranke v naslednjem obdobju, bo sicer pred zahtevno nalogo. Stranki se namreč po letu 2014, ko je izpadla iz DZ, ni več uspelo vrniti na nacionalni politični parket, na lanskih evropskih volitvah je izgubila še svojega predstavnika v Evropskem parlamentu.
Ostaja pa močna na lokalnem nivoju. V prvem krogu zadnjih lokalnih volitev leta 2022 je bilo po podatkih Državne volilne komisije izvoljenih 13 županov SLS, v drugem krogu pa še dva, nekaj kandidatov je bilo izvoljenih še s podporo stranke, kar pomeni, da ima SLS po skupnem številu izvoljenih županov primat med strankami.
Podpora stranki v anketah javnega mnenja se v zadnjih mesecih giblje med manj kot odstotkom in do največ dveh odstotkov vprašanih.