Civilna iniciativa predlaga ustavitev postopkov umeščanja vetrnih elektrarn v Rogatcu in Žetalah

Civilna iniciativa, ki nasprotuje načrtovani gradnji vetrnih elektrarn na območju Žetal in Rogatca, v pripombah na predlog državnega prostorskega načrta opozarja na “resne” pomanjkljivosti dokumentov in “neustrezno” oceno vplivov na okolje. Ob tem predlaga ustavitev vseh postopkov umeščanja, dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja.

Civilna iniciativa Rogatec-Žetale sporoča, da je v roku in skladno s pozivom ministrstva za naravne vire in prostor oddala pripombe in predloge na študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Rogatec-Žetale.

“Civilna iniciativa v svojih pripombah opozarja na resne pomanjkljivosti predlaganih dokumentov ter na neustrezno oceno vplivov projekta na okolje, zdravje ljudi, varstvo pitne vode, naravne vire in kulturno krajino. Posebej opozarjamo na obstoječe pomanjkljivosti v slovenskem pravnem okviru, ki ne omogoča celovite in ustavno skladne presoje vplivov umeščanja vetrnih elektrarn v prostor, ter na potrebe po doslednem upoštevanju previdnostnega načela,” so njeni predstavniki zapisali v ponedeljkovem sporočilu za javnost.

“V Rogatcu in Žetalah se prebivalci odločno upiramo načrtovani postavitvi vetrnih elektrarn, ki bi bile višje od Donačke gore in oddaljene od prvih hiš vsega 500 metrov! Investitor namreč namerava postaviti pet elektrarn velikosti, ki jo sicer srečujemo predvsem na odprtem morju ali na zelo odročnih, nenaseljenih območjih,” izpostavljajo.

Pri tem navajajo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki predlaga previdnost pri vetrnicah z večjo močjo. Prebivalce po navedbah iniciative skrbi, kaj bo z njihovim zdravjem ter zdravim življenjskim okoljem, njihovimi domovi in nepremičninami, z vodnimi viri in nenazadnje z neokrnjeno naravo, gospodarjenjem in turizmom po postavitvi vetrnic. Menijo, da območje Haloz in Posotelja ni primerno za tako obsežen poseg, še posebej glede na neposredno bližino prvih zazidljivih parcel in bivališč, izjemno naravno vrednoto panonskega pragozda Belinovec, izvir reke Sotle ter ogroženost doline Rogatnice.

Slovenska zakonodaja po njihovih navedbah “nima ustreznih standardov za nizkofrekvenčni hrup, ki je značilen za velike vetrne elektrarne, mejne vrednosti hrupa so protiustavne, minimalne varnostne razdalje do bivališč pa sploh niso predpisane”.

Med ključnimi zahtevami civilne iniciative so takojšnja ustavitev vseh postopkov umeščanja, dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja, upoštevanje načela previdnosti pri odločanju ter zavrnitev načrtovanih vetrnih elektrarn Rogatec-Žetale kot okoljsko nesprejemljivih.

Družba Dravske elektrarne Maribor iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja – treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.