Čista voda, varno kopanje: Kako v Sloveniji skrbimo za kakovost kopalnih voda

Ko poletje pritisne s polno močjo, je obisk jezera, reke ali morja prvi odgovor na iskanje osvežitve. Slovenija s svojo bogato mrežo površinskih voda ponuja številne možnosti za kopanje v naravi, a kljub temu velja opozorilo: varno je le tam, kjer se kakovost vode redno preverja. In teh območij je – vsaj kar zadeva uradni seznam – natanko 48.

Našteta kopalna območja zajemajo 21 lokacij ob morju ter 27 na rekah in jezerih. Gre za kraje, kjer se ljudje tradicionalno zbirajo in kopajo, država pa jih je z uredbo tudi uradno razglasila za kopalne vode. Med njimi ločimo naravna kopališča in kopalna območja. Prva so ograjena, imajo reševalce iz vode, sanitarije in varne dostope. Druga pa nimajo upravljanja in tam reševalcev ni – zato so kopalci prepuščeni lastni presoji in previdnosti.

Kljub možnosti, da se v Sloveniji lahko kopamo povsod, kjer to ni izrecno prepovedano, strokovnjaki močno priporočajo izbiro kopalnih voda s statusom, saj tam poteka reden nadzor kakovosti, ki v času kopalne sezone (od 1. junija do 15. septembra na morju in od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah) poteka vsakih 14 dni. Monitoring izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Agencija RS za okolje pa na podlagi teh analiz obvešča javnost. Vzorce kopalne vode laboratorij preverja z dveh vidikov. Na terenu se ocenjujejo vidne nečistoče, kot so oljni madeži, pena ali cvetenje alg. Nato sledijo laboratorijske analize, kjer iščejo predvsem bakteriji Escherichia coli in intestinalne enterokoke – kazalca morebitnega fekalnega onesnaženja. Če vsebnost teh presega določene mejne vrednosti, se kopanje lahko začasno odsvetuje ali celo prepove. Takšne informacije so javno dostopne na spletni strani ARSO, pa tudi na obvestilnih tablah na samih kopališčih.

Čeprav voda morda deluje kristalno čista, to še ne pomeni, da je zdravstveno varna. Kopanje v onesnaženi vodi lahko povzroči številne težave – od okužb prebavil in kože do dihalnih zapletov. Zlasti nevarno je kopanje po močnem deževju, ko zaledne vode s kmetijskih površin in cest v vodotoke prinesejo fekalije in kemikalije. Zato je priporočljivo, da v takšnih razmerah kopanje prestavimo ali izberemo varnejšo lokacijo.

Slovenija sicer glede kakovosti kopalnih voda že več let spada med najuspešnejše evropske države. A tudi pri nas ne gre brez izjem. Tako je na primer kopalna voda Kolpa pri Primostku v letih od 2018 do 2021 beležila slabo kakovost, kar je sprožilo pripravo posebnega programa ukrepov: od preverjanja odtokov in gradnje kanalizacije do odstranjevanja nelegalnih priključkov. Podobno opozorilo velja tudi za del kopališča Žusterna, kjer se po močnem dežju pogosto mešata meteorna in fekalna voda.

Kakovost kopalnih voda vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Vročina in daljša sušna obdobja ustvarjajo idealne razmere za razrast cianobakterij – modro-zelenih alg, ki jih lahko opazimo kot gosto zeleno prevleko na površju. Te organizme najdemo predvsem v stoječih vodah, kot so ribniki in jezera. Nekatere vrste proizvajajo strupe, ki so lahko nevarni za ljudi in živali. Med plavanjem se jim je najbolje izogniti, po kopanju pa se je priporočljivo oprhati s pitno vodo.

A voda ni edina stvar, na katero moramo biti pozorni. Pomembno je tudi, da ocenimo varnost samih lokacij. Preverimo, ali je dno kopalne vode trdno in brez ostrih predmetov, ali so vstopi v vodo varni, kako močni so tokovi ter kakšna je vidljivost v vodi. Prav tako ni odveč zaščita pred soncem – kopalci naj se izogibajo izpostavljenosti med 10. in 17. uro, uporabljajo kreme z zaščitnim faktorjem in nosijo pokrivala. Na naravnih kopališčih so prisotni reševalci, na kopalnih območjih pa ne. Kopanje na teh mestih je zato obsojeno na lastno odgovornost. Za varnost pa lahko največ naredimo kar sami. Ne skačimo v vodo, če ne poznamo njene globine. Ne kopajmo se, če imamo zdravstvene težave – drisko, vnetja, kronične bolezni brez posveta z zdravnikom. Ne plavajmo sami. Otroke vedno imejmo na očeh – tudi v plitvi vodi. Previdnost velja tudi za živali: hišne ljubljenčke imejmo pod nadzorom, iztrebke počistimo, v vodo pa jih ne spuščajmo brez razmisleka.

Kopanje v naravi ima številne koristi – telesno dejavnost, stik z naravo, druženje. A teh koristi ni brez odgovornosti. Zelo pomembno je tudi, da ne puščamo smeti ob vodi, da spoštujemo naravno okolje in skrbimo za čistočo – ne le zaradi drugih ljudi, temveč tudi zaradi vseh živih bitij, ki si v vodi delijo prostor z nami.

Za konec pa še to: voda v naravnih kopališčih ni pitna. Ne uporabljajmo je za pitje, kuhanje ali pranje sadja. In tudi če je voda uradno varna za kopanje, to še ne pomeni, da jo je varno tudi pogoltniti. Zlasti pri otrocih velja biti še posebej pazljiv. V Sloveniji smo lahko ponosni na dobro urejen sistem spremljanja kakovosti kopalnih voda. A še tako dovršen sistem ne more nadomestiti zdrave pameti. Spoštujmo naravo, zaščitimo sebe in druge – in si s tem zagotovimo varno in prijetno poletje v vodi.

Petra Znoj