Changan Deepal S05: Obetavna osnova, ki potrebuje še nekaj piljenja

Med množico novih znamk na slovenskem avtomobilskem trgu smo Changan že spoznavali na predstavitvah, tokrat pa prvič tudi med konkretnim preizkusom enega njenih modelov. Deepal S05 je povsem električni SUV srednje velikosti, ki bi ga lahko postavili ob bok ID.4 (oz. zdaj ID.Tiguanu) in podobnim.

Avto je zaradi oblikovanja, ki je bližje kombilimuzini kot SUV-ju videti nižji in nasploh manjši, kot v resnici je, pa tudi kar aerodinamičen. Morda ni najizvirnejši, a tudi ni eden tistih povsem neizrazitih, ki bi lahko nosili kateri koli znak na nosu. Malce so ga poskusili narediti bolj zanimivega z nekateri dodatki in okrasji, osebno me je najbolj pritegnil način, kako so zadaj vkomponirali luči, svetlobno letev in osvetljen logotip v enotno je eden bolj posrečenih, kar sem jih doslej videl. Tovrstne letve so namreč običajno, vsaj po mojem mnenju, tja postavljene na silo in zmanjšujejo samostojnost enega in drugega boka, tokrat pa je vse skupaj lepo zlito v celoto.

Znotraj kakopak ni mogoče zgrešiti porekla tega modela. Velik osrednji zaslon, nobenih tipk, razen peščice na volanu, tipična sredinska konzola, ki se zaključi s predelnim odlagališčem za mobilna telefona (na levem razdelku je brezžično polnjenje, ki ga mogoče tudi izklopiti). Tokrat po vzoru Tesle ali Volva celo brez voznikovega zaslona, zato pa s prosojnim. Interier je kljub vsemu nekoliko bolj dodelan kot v katerem od konkurentov in posledično ne gre takojci v pozabo, vendar pa bi rad nekoliko prijetnejše materiale in sprašujem se, kakšno bo umetno usnje, ki ga je za moj okus preveč, videti čez nekaj let.

Spredaj pretiranega prostorskega razkošja, glede na velikost vozila ni, medtem ko je zadaj razmeroma prostorno, vendar manj kot v nekaterih modelih podobnih ali krajših mer, omenim lahko denimo Leapmotor C10 ali Škodo Elroq. Prtljažnik je prostorninsko povprečen in rahlo nizek, toda ogromen sprednji nekoliko popravi vtis. Skupaj bi morala zadoščati tudi za počitnice štri- ali celo petčlanske družine. Ni ločenega podiranja sredinskega dela klopi ali luknje za prevoz daljših predmetov.

Kljub pomanjkanju tipk in gumbov me upravljanje ni dosti motilo, marsikaj se da postoriti s tistimi na volanu, pa tudi na osrednjem zaslonu je večina ključnih funkcij dokaj hitro dostopnih in tudi vse skupaj je odzivno. Bolj se sprašujem, čemu vedno znova gledam napol prazen zaslon ali pa celozaslonsko navigacijo – slednjo sem sicer raje nadomešča z Googlovo v Android Autu, edino za predgretje baterije je treba zagnati vodenje v vgrajeni –, saj so posamezne kategorije (predvajalnik, telefon, …) prikazane v majhnih ali malenkost večjih oknih, redko pa je površina izrabljena v celoti. Voznikov prikaz je dober in dokaj informativen, toda za nekatere podatke je še vedno treba poškiliti na osrednji zaslon. Nisem se najbolj spoprijateljil z delovanjem klimatske naprave, saj je težko zadeti pravo nastavitev temperature in zelo pogosto je v samodejnem načinu delovanja prestavljala v notranje kroženje zraka, čeprav tega nisem hotel (izklop te funkcije je potem izklopil tudi samodejno delovanje).  

V vožnji je občutiti nekaj zametkov dinamike ter predvsem podvozje ni mehko in ne »plava,« kot je to pogosto pri kitajskih znamkah, vendar pa je avto nekoliko nemiren. Vendar zgolj glede karoserije, ne pri podvozju, ki je dokaj solidno uglašeno. Pri vožnji me je sicer najbolj zmotilo, da je le v voznem načinu Eco na voljo kolikor toliko zaznavna rekuperacija, medtem ko je v ostalih dveh prednastavljenih ali personaliziranem skorajda ni, in tudi ni možnosti nastavljanja njene moči. Poleg tega zavore  »grabijo« prehitro in posledično se vozilo ustavlja sunkovito. Pod črto vožnja s tem avtom glede razmerja med udobjem in čvrstostjo nikakor ni napačna, vendar žal ni tako intuitivna kot z mnogimi drugimi električnimi, še posebej tistimi, ki omogočajo upravljanje z enim pedalom. V to smer gre morda moja največja zamera, kajti vsaj toliko rekuperacije, da lahko brez pedala za zavoro uravnavam prilagajanje različnih omejitvam hitrosti (npr. približevanje naselju) električno vozilo pač mora imeti. Moči je sicer dovolj in tudi njeno podajanje je kar ustrezno, dokler ne pridemo do načina sport, kjer je, podobno kot zaviranje, nekoliko preveč sunkovito.  

Pri asistenčnih sistemih vse po starem. Držanje v voznem pasu je najbolje izklapljati, ker je s puljenjem volana vozniku iz rok ne samo nadležno, temveč včasih že malodane nevarno zaradi posledičnih sunkovitih manevrov, medtem ko aktivni regulator hitrosti vozi lepo, čeravno ne zelo odločno. Zmoti zgolj to, da vsakič znova vključi prilagajanje hitrosti glede na omejitve, četudi ga je voznik prejšnjič izključil. Večino opozarjanj (za prekoračitev hitrosti, nezbranost, utrujenost) je mogoče izključiti dokaj hitro, na več načinov, nisem pa uspel preprečiti vsakokratnega piskanja ob spremembi omejitve. Toda še bolj zoprno je dobesedno »petje« avtomobila pri nizkih hitrostih (do 30 km/h). Večina električnih t