Čezmejno sodelovanje naj okrepi učinke EPK

V Novi Gorici so včeraj gostili petinpetdeset mladih iz več kot desetih evropskih držav, ki so na celodnevnem hekatonu Smart City Hack razvijali inovativne rešitve za izzive pametnih mest prihodnosti in trajnostne energetske porabe. Dogodek, ki je del mednarodnega projekta ECoCNetwork, sta organizirala Primorski tehnološki park in Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki sta poskrbela tudi za okroglo mizo, na katerih so razmišljali o Novi Gorici in Gorici po koncu Evropske prestolnice kulture.

Iz dveh skupnosti ena realnost

»Evropska prestolnica kulture je pokazala, da lahko dve zgodovinsko zaznamovani skupnosti postaneta ena realnost, ko se različnosti ne bojimo, ampak jih uporabimo kot prednost. Vsak dan živimo sodelovanje in dobro vemo, da se prave spremembe zgodijo, ko se skupnosti povežejo v skupen cilj,« je na okrogli mizi ugotavljal direktor SDGZ Andrej Šik in pojasnil, da so Matero in okolico s pomočjo Evropske prestolnice kulture iz ene izmed najbolj nepoznanih in odročnih italijanskih regij spremenili v turistično destinacijo. Šik je ocenil, da se pri nas ideja o skupnem čezmejnem prostoru šele uveljavlja in da Evropska prestolnica kulture ima kakorkoli pomembno vlogo pri krepitvi čezmejnih stikov.

»Kot vsi tovrstni projekti tudi Evropska prestolnica kulture uči ljudi, da se med sabo pogovarjajo, da se spoznajo, da okrepijo stike in rešijo morebitne probleme,« je povedal Šik, po katerem mora slovenska narodna skupnost v Italiji opravljati povezovalno vlogo med Slovenijo in Italijo tudi v okviru Evropske prestolnice kulture. Konec septembra je tako SDGZv Novi Gorici organiziral srečanje o zaposlovanju kadrov med Slovenijo in Italijo, ki so se ga udeležili podjetja, delodajalske organizacije in razne institucije, prihodnji mesec pa že načrtujejo srečanje na drugo čezmejno temo še v Gorici.

Lucija Sila, pomočnica direktorice za čezmejno sodelovanje pri javnem zavodu GO! 2025, je na okrogli mizi pojasnila, da je goriška-novogoriška Evropska prestolnica kulture različna od ostalih ravno zaradi svoje čezmejnosti. Preseganje mej pa ni vedno enostavno, saj je treba pri organizaciji dogodkov in pri skupnih načrtih upoštevati, da sta slovenska in italijanska zakonodaja različni, da sta davčna sistema različna in da je birokracija na obeh straneh meje zapletena, kar zahteva veliko več dela in usklajevanja.

Irena Marš, vodja projektne enote za izvajanje kohezijske politike slovenskega ministrstva za kulturo, je opozorila predvsem na uspešnost sklada za male projekte, ki je omogočil razvijanje in uresničevanje številnih kreativnih zamisli. Zagotovila je, da se na Goriškem tudi v prihodnosti lahko pričakujejo evropska in kohezijska sredstva za razvijanje kulturnih projektov. »Kultura se je v čezmejnih in kohezijskih zgodbah vedno izkazala kot inovativen dejavnik,« je dejala Irena Marš, medtem ko je Tanja Kožuh, direktorica Primorskega tehnološkega parka, poudarila, da je v snovanje in izvajanje projektov, vezanih na Evropsko prestolnico kulturo, pomembno vključevati lokalno gospodarstvo, ki lahko ponudi veliko znanja in tehnologije, logistiko in produkte. Tanja Kožuh pričakuje, da se bo čezmejna skupnost, ki je nastala v okviru Evropske prestolnice kulture, še naprej razvijala in da bo učinke letošnjega dogajanja mogoče oceniti šele čez pet, deset let.

Kultura za oživitev mest

Na okrogli mizi, ki jo je vodila novinarka Katja Munih, je zunanji pogled na goriški prostor podala Janna Vielma, programska vodja Evropske prestolnice kulture Oulu 2026.

»Pri vas me še najbolj fascinirajo brezmejnost in zgodbe, ki so z njo povezane,« je povedala gostja iz Finske in pojasnila, da bo Oulu prihodnje leto Evropska prestolnica kultura skupaj s slovaškim Trenčinom. »Oulu in Trenčin se nahajata v različnih okoljih in sta med sabo precej različna, vendar naju druži želja po oživitvi urbanih središč s kulturnim vsebinami,« je še povedala Janna Vielma.

Dvodnevni hekaton, v okviru katerega so izpeljali tudi okroglo mizo o Evropskih prestolnicah kulture, se bo zaključil danes s celodnevnim študijskim obiskom Nove Gorice in Gorice. Cilj dvodnevnega dogodka Smart City Hack sta sicer pridobivanje najboljših praks in razvoj skupnih idej ter rešitev, ki bodo prispevale k trajnostni viziji Evropskih prestolnic kulture, hkrati si želijo tudi spodbuditi mednarodno povezovanje predstavnikov evropskih institucij, poslovnih skupnosti, preteklih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture in mladih.

»S Smart City Hackom smo v Novo Gorico pripeljali izkušnje iz več evropskih držav z namenom, da pride do inovativnih rešitev za trajnostno prihodnost v našem okolju, ki bodo zanimive za podjetnike in mlade,« je poudarila Tanja Kožuh. Glede hekatona je novogoriški župan Samo Turel povedal, da gre za pomemben projekt, saj bo ponudil paleto izkušenj iz različnih okolij. »To bo zagotovo pripomoglo k še izvirnejšim in boljšim rešitvam na področju urbane energetske transformacije,« je ocenil župan.

Sodelujoče ekipe so med hekatonom razvile več rešitev, ki z uporabo naravnih in pametnih tehnologij izboljšujejo energetsko učinkovitost mest. Med idejami so ozelenjeni parki in fasade, ki uravnavajo mikroklimo, sistemi za pametno upravljanje udobja ter umetna inteligenca, ki optimizira ogrevanje in hlajenje glede na vremenske razmere in navade prebivalcev. Skupni cilj vseh projektov je zmanjšati porabo energije in emisije ter hkrati izboljšati kakovost bivanja v mestih.