Cesarju le, kar je cesarjevega

Najprej osnove. Država je nujna – ne kot bog, temveč kot servis. Varuje meje, zagotavlja pravo, skrbi za varnost, infrastrukturo in predvidljivost. Ko pa začne delati vse, kar je lepo in všečno, preden naredi tisto, kar je nujno in pravično, postane požrešna. Takrat velja (gorenjska) evangeljska mera: cesarju LE, kar je cesarjevega – in nič več. Kratkoročno je to samoobramba zdrave pameti. V okolju, kjer je delo med najbolj obremenjenimi v OECD-ju, kjer se stopnje in pravila spreminjajo hitreje, kot podjetje lahko načrtuje, in kjer »začasni« dvigi davkov postajajo stalnica, je dolžnost podjetnika, družine in skupnosti, da plača po zakonu – in ne centa več. Da zahteva transparentnost.